Kako dobro znate komunicirati?

»LJUBEZENSKO pismo šestdesetletnika.« To je bil moto nagradne igre z žrebanjem, ki jo je pred leti organizirala neka banka na Japonskem. Z igro so spodbudili Japonce, stare od petdeset do sedemdeset let, naj izrazijo »iskrene občutke« do svojih soprog. Eden od udeležencev je svoji ženi napisal: »Lahko se smeješ, toda če ti ne povem, bom obžaloval, zato iz vsega srca izjavljam: Hvala, ker si se poročila z menoj.«

V številnih kulturah, tudi nekaterih na Daljnem vzhodu, ljudi niso spodbujali k svobodnemu izražanju čustev. Kljub temu je v tej igri sodelovalo več kot 15.000 udeležencev. Bila je tako priljubljena, da so organizirali še eno in izdali tudi knjige z vsebino pisem. Ta podatek pove, da mnogo ljudi globoko v sebi hrepeni po tem, da bi ljubljenemu zakoncu izrazili svoje občutke. Drugi pa se tega ogibajo. Zakaj? Verjetno zato, ker bi morali vložiti nekaj truda in pokazati nekaj iznajdljivosti, da bi okolica – v tem primeru zakonec – razumela njihova čustva.

Hitoši Kato, ki je napisal knjigo o upokojitvi, pravi, da med starejšimi zakonskimi pari na Japonskem mnogo razvez sprožijo žene zaradi hudih zamer, nabranih skozi leta. »Vendar do razvez pride tudi zato, ker se zakonca nista pogovarjala, ko je njuna zveza zašla v krizo,« je še dodal.

Mož kar ne more verjeti, ko mu takoj po njegovi upokojitvi žena pove, da se želi  razvezati. Lahko da se več let nista pogovarjala o tem, kaj čutita drug do drugega. Mogoče sta si poskušala izraziti občutke, vendar se pogovori niso končali spodbudno. Namesto da bi utrjevala medsebojno zvezo, sta se zapletala v prerekanja.

Kako lahko zakonca mirno rešujeta nesoglasja in si izpovedujeta občutke v prijaznem tonu? Zanimivo je, da najbolj praktičnih predlogov ne boste našli v kaki nedavno izdani knjigi zakonskega svetovalca, ampak v stari knjigi, ki jo cenijo že stoletja – v Bibliji.