»Najzgodnejši znani navedki biblijskega besedila«

PRED 25 leti so izraelski arheologi prišli do osupljivega odkritja. V neki grobnici na pobočju Hinomske doline v Jeruzalemu so našli dva majhna srebrna zvitka, na katerih je bilo zapisano biblijsko besedilo. Zvitka izvirata iz obdobja pred babilonskim uničenjem Jeruzalema leta 607 pr. n. št. V besedilu so navedeni blagoslovi, zapisani v Četrti Mojzesovi knjigi 6:24–26. Na obeh zvitkih se kar nekajkrat pojavi tudi Božje osebno ime, Jehova. Opisali so ju kot »najzgodnejša znana artefakta iz starodavnega sveta, na katerih so zapisani odlomki iz Hebrejske biblije«.

Toda nekateri učenjaki so datumu nastanka zvitkov oporekali in trdili, da sta bila napisana šele v 2. stoletju pr. n. št. Nesporazum je med drugim nastal zaradi slabe kakovosti prvotnih fotografij, na katerih so bili ti zelo majhni zvitki, in zato niso mogli dovolj natančno preučiti podrobnosti. Skupina učenjakov se je v želji, da bi rešila težavo glede časa nastanka teh zvitkov, lotila novega preučevanja. Z najnovejšo fotografsko in računalniško tehniko so naredili digitalne posnetke z visoko ločljivostjo. Nedavno so objavili rezultate novih raziskav. Kaj je skupina učenjakov sklenila?

Kot prvo so učenjaki poudarili, da se arheološki podatki ujemajo z datumom pred babilonskim izgnanstvom. Tudi paleografska raziskovanja – torej določanje datuma zapisov glede na obliko, slog in položaj pisave ter zaporedje in nagib potez pri pismenkah – nakazujejo na isto obdobje, torej na konec 7. stoletja pr. n. št. Na koncu je ta skupina glede na ortografijo, oziroma pravopis, sklenila: »Ortografski podatki na ploščicah [zvitkih] se v datumu zapisov skladajo z arheološkimi in paleografskimi dokazi.«

V reviji Bulletin of the American Schools of Oriental Research so preučevanje srebrnih zvitkov, ki sta znana tudi kot zapisa Ketef Hinom, povzeli takole: »Torej potrdimo lahko sklep, do katerega je prišla večina učenjakov, namreč da so zapisi na teh ploščicah najzgodnejši znani navedki biblijskega besedila.«

[Navedba vira slike na strani 32]

Jama: Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.; zvitka: Photograph © Israel Museum, Jerusalem; courtesy of Israel Antiquities Authority