Jehova vas nikakor ne bo pustil same

KRISTJANI v Judeji so doživljali kruto nasprotovanje. Poleg tega so se morali upirati pridobitništvu, ki je prežemal ljudi, med katerimi so živeli. Apostol Pavel je kristjane želel spodbuditi, zato je navedel besede, ki jih je Jehova izrekel Izraelcem, preden so vstopili v Obljubljeno deželo. Pavel je napisal: »Nikakor te ne bom pustil samega, nikakor te ne bom zapustil.« (Hebrejcem 13:5; 5. Mojzesova 31:6) Ta obljuba je hebrejske kristjane v prvem stoletju nedvomno okrepila.

Okrepiti bi morala tudi nas, da bi se lahko spoprijemali s skrbmi, ki nas pestijo zaradi ‚kritičnih časov, v katerih je težko živeti‘. (2. Timoteju 3:1) Jehova nas bo podpiral celo v najtežavnejših okoliščinah, če mu bomo zaupali in ustrezno temu ravnali. Da bi videli, kako Jehova ravna skladno s to obljubo, razmislimo, kako je, ko je kdo nenadoma ob vir dohodkov.

Spoprijeti se z nepričakovanim

Število brezposelnih po vsem svetu narašča. Glede na neko poljsko revijo brezposelnost velja za »eno najhujših družbenoekonomskih težav«. Pri tem industrializirane države niso nobena izjema. Celo v državah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj je bilo denimo do leta 2004 brezposelnih »že več kot 32 milijonov ljudi, kar je višja stopnja kakor med veliko gospodarsko krizo v 1930-ih letih«. Decembra 2003 je Glavni statistični urad na Poljskem popisal 3 milijone brezposelnih, kar »je bilo 18 odstotkov prebivalstva, sposobnega za delo«. Po nekem viru se je v Južnoafriški republiki število brezposelnih med temnopoltimi Afričani leta 2002 povzpelo na 47,8 odstotka!

Mnogim, tudi Jehovovim služabnikom, grozi nevarnost, da nenadoma ostanejo brez službe oziroma so nepričakovano ob vir dohodkov. »Čas in razmere« lahko doletijo kogar koli. (Propovednik 9:11) Lahko se zgodi, da se počutimo kakor psalmist David, ki je rekel: »Stiske srca mojega so se pomnožile.« (Psalm 25:17) Ali se boste lahko spoprijeli s takšnimi neugodnimi okoliščinami? Prizadenejo vas lahko čustveno, duhovno in  gmotno. Ali se boste lahko ponovno postavili na noge, če ste ostali brez službe?

Spoprimite se s čustvenim pritiskom

Psiholog Janusz Wietrzyński pojasnjuje, da »izguba zaposlitve moške bolj prizadene«, saj se nanje tradicionalno gleda kot na takšne, ki preživljajo družino. Omenil je še, da moškega lahko preplavijo mešani občutki, od jeze do obupanosti. Oče, ki je dobil odpoved, lahko izgubi samospoštovanje in se prične »prepirati s svojo družino«.

Adam, krščanski oče dveh otrok, pojasnjuje, kako se je počutil, ko je izgubil službo: »Zlahka sem se razburil; vse me je razdražilo. Celo ponoči sem med spanjem sanjal o tem, kako bi poskrbel za otroka in ženo, ki je prav tako nepričakovano izgubila službo.« Ryszard in Mariola sta zakonski par, ki skrbita za hčer. Ko sta bila ob vir dohodka, sta imela pri banki še visoko, neodplačano posojilo. Žena pravi: »Nenehno sem bila v skrbeh in vest mi je govorila, da posojila ne bi smela vzeti. Vedno znova sem razmišljala, da sem vsega jaz kriva.« V takšnih razmerah lahko hitro postanemo jezni, zaskrbljeni ali zagrenjeni in čustva nas lahko povsem prevladajo. Kako lahko torej nadzorujemo negativna čustva, ki se morda v nas budijo?

O tem, kako naj ohranjamo pozitivno stališče, nam učinkovito svetuje Biblija. Apostol Pavel je napisal: »Ne delajte si nobenih skrbi, ampak v vsem naznanjajte svoje prošnje Bogu z molitvijo, ponižno prošnjo in zahvaljevanjem. In Božji mir, ki presega vsako misel, bo po Kristusu Jezusu stražil vaše srce in um.« (Filipljanom 4:6, 7) »Božji mir«, torej umirjeno notranje počutje, ki temelji na veri vanj, bomo začutili, če se Bogu bližamo v molitvi. Adamova žena Irena pravi: »V molitvah sva Jehovu povedala o najinih razmerah in o tem, kako bi življenje še bolj poenostavila. Mož, ki ponavadi kaj hitro najde razloge za zaskrbljenost, je začel verjeti, da se bodo razmere rešile.«

Če ste nepričakovano izgubili službo, potem lahko udejanjate nasvet, ki ga je Jezus Kristus dal v govoru na gori: »Ne bodite več v skrbeh za svoje duše, namreč kaj boste jedli ali kaj boste pili, ali za svoje telo, kaj boste oblekli. [. . .] Iščite najprej kraljestvo in Božjo pravičnost, in vse te druge stvari vam bodo dodane.« (Matej 6:25, 33) Ta nasvet sta upoštevala Ryszard in Mariola, ko sta se spopadala s svojimi čustvi. »Mož me je vedno tolažil in poudarjal, da naju Jehova ne bo zapustil,« se spominja Mariola. On je dodal: »Skupaj sva vztrajno molila. Pri tem sva se zbližala z Bogom in drug z drugim. Tako sva se potolažila.«

Pomagal pa nam bo tudi Božji sveti duh. V nas bo rodil samoobvladanje in tako bomo sebe in svoja čustva lažje nadzorovali. (Galačanom 5:22, 23) To ni vedno lahko, vendar je mogoče, saj je Jezus obljubil, da »bo nebeški Oče dal svetega duha tem, ki ga prosijo«. (Luka 11:13; 1. Janezovo 5:14, 15)

 Ne zanemarjajte svojih duhovnih potreb

Nepričakovana izguba službe lahko celo najbolj uravnovešenega kristjana sprva iztiri. Vseeno pa nihče od nas ne bi smel zanemarjati svojih duhovnih potreb. Poglejmo primer Mojzesa. Ko je bil star 40 let, se mu je življenje povsem spremenilo, saj je izgubil svoj položaj na faraonovem dvoru in začel pastirjevati. To delo so Egipčani prezirali. (1. Mojzesova 46:34) Mojzes se je na nove okoliščine moral privaditi. Naslednjih 40 let je Jehovu pustil, da ga je oblikoval in pripravljal za nadaljnje naloge. (2. Mojzesova 2:11–22; Apostolska dela 7:29, 30; Hebrejcem 11:24–26) Kljub težavam se je osredotočal na duhovne reči in je bil pripravljen, da ga Jehova poučuje. Nikoli ne dovolimo, da bi zaradi neugodnih okoliščin prezrli svoja moralna načela in verovanje!

Nenadna izguba službe je lahko sicer zelo boleča, vendar je to pravi čas, ko lahko okrepimo svoje vezi z Bogom Jehovom in njegovim ljudstvom. S tem se strinja tudi Adam, ki smo ga omenili že prej. Rekel je: »Ko sva oba z ženo izgubila zaposlitev, nama še na misel ni prišlo, da ne bi obiskovala krščanskih shodov ali pa da bi manj oznanjevala. Zato nisva bila preveč zaskrbljena glede tega, kaj bo jutri.« Ryszard čuti podobno: »Če ne bi obiskovala shodov in oznanjevala, ne bi bila nikoli kos težavam; prav gotovo bi naju skrbi uničile. Duhovni pogovori z drugimi so poživljajoči, saj tako mislimo na to, kaj potrebujejo drugi, ne pa mi.« (Filipljanom 2:4)

Da, naj vas ne skrbi toliko zaposlitev, ampak skušajte dodatni čas izkoristiti za duhovne  dejavnosti, osebno preučevanje, občinske odgovornosti ali tako, da še več sodelujete v oznanjevanju. Ne živite kot kdo, ki brez službe nima kaj početi, marveč bodite »zelo zaposleni v Gospodovem delu«, kar bo veselilo vas in iskrene posameznike, ki se bodo odzvali na vaše oznanjevanje kraljestvenega sporočila. (1. Korinčanom 15:58)

Poskrbite za gmotne potrebe svoje družine

Duhovna hrana seveda ne bo napolnila praznega želodca. Dobro je, da imamo v mislih naslednje načelo: »Če kdo ne skrbi za svoje, še zlasti pa za domače, je zatajil vero in je hujši od nevernika.« (1. Timoteju 5:8) »Čeprav so bratje in sestre v občini pripravljeni priskočiti na pomoč, ko kaj potrebujemo,« priznava Adam, »pa smo kot kristjani dolžni, da si poiščemo službo.« Zanesemo se lahko na to, da nam bosta Jehova in njegovo ljudstvo pomagala, vendar ne bi smeli nikoli pozabiti, da moramo sami prevzeti pobudo in si poiskati zaposlitev.

Kakšno pobudo? »Ne čakajte križem rok, da bo Bog kaj storil, in ne upajte na čudež,« pojasnjuje Adam. »Ko iščete zaposlitev, nikar ne pomišljajte povedati, da ste Jehovova priča. Delodajalci to ponavadi cenijo.« Ryszard svetuje: »Vse, ki jih poznate, povprašajte o možnostih za delo, redno obiskujte zavod za zaposlovanje, berite oglase, kot recimo: ‚Potrebujemo žensko, ki bi skrbela za invalida‘, ali ‚Sezonsko delo: obiranje jagod.‘ Iščite, iščite, iščite! Ne bodite preveč izbirčni, četudi je neko delo v očeh drugih manjvredno oziroma ne izpolnjuje vaših pričakovanj.«

Da, »Jehova je [vaš] pomočnik«. On vas ‚nikakor ne bo pustil same, nikakor vas ne bo zapustil‘. (Hebrejcem 13:5, 6) Ne skrbite preveč. Psalmist David je napisal: »Izroči svojo pot GOSPODU, zaupaj vanj, in on bo storil.« (Psalm 37:5, SSP) To, da Bogu ‚izročimo svojo pot‘, pomeni, da se zanašamo nanj in delamo tako, kakor on želi, celo ko nam okoliščine niso naklonjene.

Adam in Irena sta se preživljala s pomivanjem oken in čiščenjem stopnišč. Poleg tega sta bila pri nakupovanju varčna. Redno sta obiskovala zavod za zaposlovanje. »Pomoč sva dobivala ravno takrat, ko sva jo potrebovala,« je opazila Irena. Njen mož je dodal: »Sčasoma sva ugotovila, da se zadeve, o katerih sva molila, niso zmeraj skladale z Božjo voljo. To naju je naučilo, da ne ravnava več po lastnem razumu, ampak se zanašava na Božjo modrost. Boljše je, da mirno čakamo na rešitev, ki jo bo priskrbel Bog.« (Jakob 1:4)

Ryszard in Mariola sta se lotila različnih priložnostnih del, hkrati pa sta začela oznanjevati na področjih, kjer so potrebovali več oznanjevalcev. »Delo sva dobila ravno takrat, ko nisva imela več kaj jesti,« pravi Ryszard. »Zavrnila sva dobro plačana dela, ki bi naju ovirala pri teokratičnih odgovornostih. Raje sva čakala na Jehova.« Prepričana sta, da je Jehova zadeve vodil tako, da sta lahko najela stanovanje z zelo nizko najemnino in Ryszard je navsezadnje našel službo.

Za nekoga, ki je ob vir dohodkov, je to lahko zelo boleča izkušnja. Toda zakaj ne bi na to gledali kot na priložnost, da na lastni koži občutite, da vas Jehova nikoli ne bo zapustil? Jehovu je mar za vas. (1. Petrovo 5:6, 7) Po preroku Izaiju je obljubil: »Ne oziraj se plaho, ker jaz sem Bog tvoj; krepčam te, res, pomagam ti.« (Izaija 41:10) Nikoli ne dovolite, da bi vas nepričakovan dogodek, kot je izguba zaposlitve, ohromil. Storite vse, kar lahko, nato pa zadeve prepustite v Jehovove roke. »Tiho« čakajte na Jehova. (Žalostinke 3:26) Bogato boste blagoslovljeni. (Jeremija 17:7)

[Slika na strani 9]

Čas izkoristite za duhovne dejavnosti

[Slike na strani 10]

Naučite se biti varčni in pri iskanju zaposlitve ne bodite preveč izbirčni