Prerokbe se osredinjajo na Kristusa

»Pričevanje za Jezusa je [. . .] tisto, kar navdihuje prerokovanje.« (RAZODETJE 19:10)

1., 2. a) Glede česa so se morali Izraelci od leta 29 n. št. naprej opredeliti? b) O čem bomo razpravljali v tem članku?

PIŠE se leto 29 n. št. Izraelci navdušeno govorijo o obljubljenem Mesiju. Janez Krstnik s svojim delovanjem pričakovanje samo še stopnjuje. (Luka 3:15) Janez zase pravi, da ni Kristus. Pokaže pa na Jezusa iz Nazareta in reče: »Pričujem, da je ta Božji Sin.« (Janez 1:20, 34) Kmalu pričnejo Jezusu slediti množice, zato da bi poslušale njegov pouk in da bi jih ozdravljal.

² Jehova v naslednjih mesecih priskrbi številne dokaze, ki pričajo za njegovega Sina. Tisti, ki preučujejo Pisma in opazujejo Jezusova dela, imajo trden temelj za to, da v Jezusa verujejo. Toda Božje zavezno ljudstvo na splošno vanj ne verjame. Sorazmerno malo jih prizna, da Jezus je Kristus, Božji Sin. (Janez 6:60–69) Kako bi se odzvali vi, če bi živeli v tistem času? Ali bi Jezusa sprejeli za Mesija in mu zvesto sledili? Premislite, s čim vse je Jezus dokazoval svoje mesijanstvo, ko so mu očitali kršitev šabata, in bodite pozorni še na nadaljnje dokaze, s katerimi je svojim zvestovdanim učencem okrepil vero.

Jezusovo dokazovanje

3. Kaj Jezusa navede, da predloži dokaze o svoji identiteti?

³ Smo v letu 31 n. št., v času pashe. Jezus je v Jeruzalemu. Pravkar je ozdravil človeka, ki je bil 38 let bolan. Ker pa je Jezus to storil na šabat, ga Judje začnejo preganjati.  Prav tako ga obtožijo bogokletja in si ga prizadevajo ubiti, ker Boga imenuje za svojega Očeta. (Janez 5:1–9, 16–18) Jezus v svojo obrambo navede tri tehtne dokaze, ki bi vsakega odkritosrčnega Juda prepričali o Jezusovi resnični identiteti.

4., 5. Kaj je bil namen Janezove službe in kako učinkovito jo je opravil?

⁴ Jezus najprej opozori na pričevanje svojega predhodnika, Janeza Krstnika, ko reče: »Vi ste poslali može k Janezu in on je pričeval za resnico. Ta človek je bil svetilka, ki je gorela in svetila, in vi ste se hoteli kratek čas močno veseliti v njegovi svetlobi.« (Janez 5:33, 35)

⁵ Janez Krstnik je bil »svetilka, ki je gorela in svetila,« v tem pomenu, da je, preden ga je dal Herod po krivici zapreti, pripravil pot Mesiju in s tem izpolnil od Boga dobljeno nalogo. Janez je dejal: »Krščevat v vodi sem prišel ravno zato, da bi se [Mesija] razodel Izraelu. [. . .] Videl sem, kako je iz nebes prihajal duh kakor golob in ostal nad njim. Tudi jaz ga nisem poznal, toda Ta, ki me je poslal krščevat v vodi, mi je rekel: ‚Tisti, na kogar boš videl, da bo prišel duh in na njem ostal, ta je, ki krščuje v svetem duhu.‘ Jaz sem to videl in pričujem, da je ta Božji Sin.« * (Janez 1:26–37) Janez je za Jezusa določno dejal, da je Božji Sin, obljubljeni Mesija. In to pričevanje je bilo tako nedvoumno, da je kakih osem mesecev po Janezovi smrti veliko odkritosrčnih Judov priznalo: »Vse, kar je [Janez] povedal o tem človeku, je resnica.« (Janez 10:41, 42)

6. Zakaj bi morala dela, ki jih je Jezus opravljal, ljudi prepričati, da ga Bog podpira?

⁶ Jezus svoje mesijanstvo potrdi še z nadaljnjim dokazom. Poudari, da so dokaz Božje podpore dobra dela, ki jih opravlja. »Jaz imam pričevanje, ki je večje od Janezovega,« pravi. »Dela namreč, ki mi jih je Oče dodelil, da naj jih opravim, prav ta dela, ki jih opravljam, pričujejo o meni, da me je poslal Oče.« (Janez 5:36) Celo Jezusovi sovražniki niso mogli oporekati temu dokazu, h kateremu je spadalo veliko čudežev. »Kaj naj storimo, saj ta človek dela veliko znamenj?« nekateri kasneje sprašujejo. (Janez 11:47) Drugi pa se odzovejo z naklonjenostjo in pravijo: »Mar bo Kristus, kadar bo prišel, storil več znamenj, kakor jih je ta?« (Janez 7:31) Jezusovi poslušalci so imeli edinstveno priložnost, da so v Sinu videli Očetove lastnosti. (Janez 14:9)

7. Kako vse Hebrejski spisi pričajo o Jezusu?

⁷ Jezus na koncu usmeri pozornost še na pričevanje, ki se ga ne da ovreči. »Prav [Pisma] pričajo o meni,« pravi. In doda: »Če bi [. . .] verjeli Mojzesu, bi verjeli meni, saj je ta pisal o meni.« (Janez 5:39, 46) Mojzes je bil seveda le eden od mnogih predkrščanskih prič, ki so pisali o Kristusu. V njihovih spisih je na stotine prerokb ter podrobnih rodovnikov, in vsi kažejo na Mesija. (Luka 3:23–38; 24:44–46; Apostolska dela 10:43) Kaj pa mojzesovska postava? »Postava [je] postala naša vzgojiteljica in nas je vodila h Kristusu,« je napisal apostol Pavel. (Galačanom 3:24) Da, »pričevanje za Jezusa je [. . .] tisto, kar navdihuje prerokovanje« oziroma je celoten namen prerokovanja. (Razodetje 19:10)

8. Zakaj veliko Judov ni verovalo v Mesija?

⁸ Ali vas ne bi vsi ti dokazi – Janezovo nedvoumno pričevanje, Jezusova mogočna dela in lastnosti, s katerimi je odseval Božjo osebnost, ter obsežno pričevanje Pisem – prepričali, da Jezus je Mesija? Vsakdo, ki je do Boga in njegove Besede gojil pristno  ljubezen, je lahko to hitro uvidel in veroval, da je Jezus obljubljeni Mesija. Toda Izraelci na splošno niso imeli takšne ljubezni. Jezus je svojim nasprotnikom dejal: »Dobro [. . .] vem, da v vas ni ljubezni do Boga.« (Janez 5:42) Namesto da bi ‚iskali slavo, ki prihaja od edinega Boga‘, so ‚sprejemali slavo drug od drugega‘. Nič čudnega, da se niso strinjali z Jezusom, ki podobno kakor njegov Oče sovraži takšno razmišljanje! (Janez 5:43, 44; Apostolska dela 12:21–23)

Preroško videnje jih okrepi

9., 10. a) Zakaj lahko rečemo, da so Jezusovi učenci dobili znamenje ravno ob pravem času? b) Kaj izrednega je Jezus obljubil svojim učencem?

⁹ Od takrat, ko je Jezus predložil omenjene dokaze o svojem mesijanstvu, je preteklo že več kot eno leto. Mimo je že tudi pasha leta 32 n. št. Veliko teh, ki so mu verovali, ga je zapustilo, mogoče zaradi preganjanja, pridobitništva ali življenjskih skrbi. Drugi so bili morda zmedeni ali razočarani, ker Jezus ni hotel, da ga ljudstvo postavi za kralja. Ko so ga judovski verski voditelji izzvali, ni hotel pokazati znamenja z neba, s katerim bi se oslavil. (Matej 12:38, 39) Morda je nekatere s takšnim negativnim odzivom zbegal. Poleg tega prične Jezus svojim učencem odkrivati nekaj, kar jim je zelo težko razumeti – »da bo moral v Jeruzalem in mnogo pretrpeti od starešin, višjih duhovnikov in pismoukov, [in] da bo umorjen«. (Matej 16:21–23)

¹⁰ Čez približno devet ali deset mesecev bo za Jezusa prišel čas, »da gre s tega sveta k Očetu«. (Janez 13:1) Ker ga za svoje zvestovdane učence zelo skrbi, nekaterim od njih obljubi prav to, kar je nevernim Judom odrekel – znamenje z neba. »Resnično vam povem,« pravi Jezus, »da nekateri od teh, ki tu stojijo, ne bodo okusili smrti, dokler ne bodo videli Sina človekovega prihajati v njegovem kraljestvu.« (Matej 16:28) Jezus seveda noče reči, da bodo nekateri izmed njegovih učencev živeli do ustanovitve Mesijanskega kraljestva leta 1914. S temi besedami meri na veličastno predsliko svoje slave v kraljevski moči, ki jo namerava pokazati trem svojim najbližjim učencem. To videnje je poznano kot spremenjenje.

11. Opišite spremenjenje.

¹¹ Šest dni kasneje Jezus vzame Petra, Jakoba in Janeza s seboj na visoko goro, verjetno na greben gore Hermon. Tu se Jezus ‚spremeni in njegov obraz zasije kakor sonce, njegova vrhnja oblačila pa se bleščijo kakor luč‘. Prikažeta se tudi preroka Mojzes in Elija ter se začneta z Jezusom pogovarjati. Morda se to strahospoštljivo videnje odvija ponoči, zaradi česar je še posebej slikovito. Pravzaprav je tako resnično, da se Peter ponudi, da bi postavil tri šotore, in sicer za Jezusa, Mojzesa in Elija. Ko Peter  še govori, jih zasenči svetel oblak in glas iz oblaka pravi: »To je moj Sin, moj ljubljeni, ki mi je v veselje. Poslušajte ga.« (Matej 17:1–6)

12., 13. Kako je spremenjenje vplivalo na Jezusove učence in zakaj?

¹² Resda je Peter pred kratkim potrdil, da Jezus je »Kristus, Sin živega Boga«. (Matej 16:16) Toda zamislite si, da slišite pričevanje samega Boga, s čimer ta potrdi identiteto in vlogo svojega maziljenega Sina! To videnje je za Petra, Jakoba in Janeza doživetje, ki jim zares okrepi vero! S tako močno okrepljeno vero so sedaj bolje pripravljeni na to, kar jih še čaka, in na pomembno vlogo, ki jo bodo imeli v bodoči občini.

¹³ Spremenjenje na učence naredi trajen vtis. Več kot 30 let kasneje Peter piše: »Od Boga, Očeta, je [Jezus] namreč prejel čast in slavo, ko so po veličastni slavi do njega prišle besede: ‚To je moj sin, moj ljubljeni, ki mi je v veselje.‘ Da, te besede smo slišali prihajati z neba, ko smo bili z njim na sveti gori.« (2. Petrovo 1:17, 18) Videnje podobno gane tudi Janeza. Več kot 60 let kasneje očitno meri na ta dogodek, ko pravi: »Videli smo njegovo slavo, slavo, kakršno ima edinorojeni sin od očeta.« (Janez 1:14) Toda spremenjenje ni bilo zadnje videnje, ki so ga Jezusovi sledilci dobili.

Še eno razsvetljenje za Božje zvestovdane

14., 15. V katerem smislu naj bi apostol Janez ostal, dokler Jezus ne pride?

¹⁴ Jezus se po vstajenju prikaže svojim učencem ob Galilejskem jezeru. Tu reče Petru: »Če jaz hočem, da [Janez] ostane, dokler ne pridem, kaj ti to mar?« (Janez 21:1, 20–22, 24) Ali te besede namigujejo, da naj bi apostol Janez živel dlje kakor drugi apostoli? Vse tako kaže, saj je Jehovu še naprej zvesto služil skoraj 70 let. Toda Jezusova izjava ne pomeni le tega.

¹⁵ Izraz »dokler ne pridem« nas spominja na Jezusovo izjavo o ‚Sinu človekovem, ki prihaja v svojem kraljestvu‘. (Matej 16:28) To, da Janez ostane, dokler Jezus ne pride, kaže na preroško videnje o Jezusovem prihodu v kraljevski moči, ki ga Janez kasneje prejme. Proti koncu svojega življenja, ko je v izgnanstvu na otoku Patmosu, dobi razodetje z vsemi osupljivimi preroškimi znamenji dogodkov, ki se bodo zvrstili v »Gospodovem dnevu«. Janeza ta veličastna videnja tako močno ganejo, da ob Jezusovi napovedi »Da, prišel bom hitro« vzklikne: »Amen! Pridi, Gospod Jezus.« (Razodetje 1:1, 10; 22:20)

16. Zakaj je pomembno, da si še naprej krepimo vero?

¹⁶ Odkritosrčni posamezniki v prvem stoletju sprejmejo Jezusa za Mesija in verujejo vanj. Vendar si morajo vero okrepiti zaradi zaupanega jim dela, zaradi prihodnjih preizkušenj in zato, ker so obkroženi z ljudmi, ki jim manjka vere. Da bi Jezus svoje zvestovdane sledilce spodbudil, je navedel dovolj dokazov za to, da je Mesija, in priskrbel  razsvetljujoča preroška videnja. Danes smo globoko v »Gospodovem dnevu«. Kristus bo kmalu uničil celotno Satanovo hudobno stvarnost in rešil Božje ljudstvo. Tudi mi si moramo okrepiti vero, tako da se povsem okoristimo vseh Jehovovih priprav za naše duhovno dobro.

Obvarovani v času teme in stiske

17., 18. Kako zelo so se v prvem stoletju Jezusovi sledilci razlikovali od tistih, ki so nasprotovali Božjemu namenu, in kaj se je z vsako skupino zgodilo?

¹⁷ Po smrti Jezusa učenci pogumno ubogajo zapoved, naj pričujejo zanj »v Jeruzalemu pa tudi po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnega konca zemlje«. (Apostolska dela 1:8) Čeprav novonastala krščanska občina občasno prenaša preganjanje, jo Jehova blagoslavlja z duhovnim razsvetljenjem in mnogimi novimi učenci. (Apostolska dela 2:47; 4:1–31; 8:1–8)

¹⁸ Po drugi strani pa postajajo pričakovanja tistih, ki nasprotujejo dobri novici, vse mračnejša. »Brezbožnih steza je podobna temi,« piše v Pregovorih 4:19. »Ne vedo, ob kaj se bodo spoteknili.« ‚Tema‘ postane še gostejša leta 66 n. št., ko rimske sile obkolijo Jeruzalem. Rimljani se potem brez očitnega razloga za nekaj časa umaknejo, nato pa se leta 70 n. št. vrnejo in mesto porušijo. Po navedbah judovskega zgodovinarja Jožefa izgubi življenje več kot milijon Judov. Zvesti kristjani pa vsemu temu ubežijo. Zakaj? Ker so poslušni Jezusovi zapovedi in zbežijo, ko se rimska vojska po prvem obleganju umakne. (Luka 21:20–22)

19., 20. a) Zakaj se Božjemu ljudstvu ni treba bati, medtem ko se sedanja stvarnost bliža svojemu koncu? b) Kateri izredni uvid je Jehova dal svojemu ljudstvu v desetletjih pred letom 1914?

¹⁹ Danes živimo v podobnih okoliščinah. Prihajajoča velika stiska bo pomenila konec celotne Satanove hudobne stvarnosti. Toda Božjemu ljudstvu se ni treba bati, saj je Jezus obljubil: »Glejte, jaz bom z vami vse dni do sklenitve stvarnosti.« (Matej 28:20) Da bi Jezus svojim zgodnjim učencem okrepil vero in jih pripravil na to, kar jih je še čakalo, jim je priskrbel predsliko svoje nebeške slave, ki je bo deležen kot mesijanski kralj. Kaj pa danes? Ta predslika je leta 1914 postala resničnost. In to dejstvo Božjemu ljudstvu zares krepi vero! Obljublja čudovito prihodnost in Jehovovi služabniki postopoma dobivamo vedno večji uvid glede Mesijanskega kraljestva. Sredi današnjega vse temačnejšega sveta je »pravičnikov pot [. . .] kakor luč zore, ki sveti bolj in bolj do popolnega dne«. (Pregovori 4:18)

²⁰ Že pred letom 1914 je majhna skupina maziljenih kristjanov začela doumevati pomembne resnice glede Gospodove vrnitve. Razumeli so na primer, da se bo vrnil nevidno, tako kot sta to namignila angela, ki sta se leta 33 n. št. prikazala učencem, ko se je Jezus dvigoval v nebesa. Potem ko je Jezusa zajel oblak, tako da ga učenci niso več videli, sta angela dejala: »Ta Jezus, ki je bil od vas vzet v nebo, bo prišel ravno tako, kakor ste ga videli iti v nebo.« (Apostolska dela 1:9–11)

21. O čem bomo razpravljali v naslednjem članku?

 ²¹ Jezusov odhod so opazovali samo njegovi zvestovdani sledilci. Podobno kakor spremenjenje se tudi ta ni zgodil na očeh javnosti; svet na splošno se sploh ni zavedal, kaj se je zgodilo. Isto naj bi veljalo za Kristusovo vrnitev v kraljevski moči. (Janez 14:19) Jezusovo kraljevsko navzočnost naj bi prepoznali samo njegovi zvesti maziljeni učenci. V naslednjem članku bomo videli, da je to razumevanje nanje močno vplivalo in privedlo do zbiranja milijonov, ki bodo postali Jezusovi zemeljski podložniki. (Razodetje 7:9, 14)

[Podčrtna opomba]

Ali se spomnite?

• Katere dokaze za svoje mesijanstvo je Jezus navedel, ko so ga obtožili bogokletja in kršitve šabata?

• Kako je Jezusovim zgodnjim učencem spremenjenje koristilo?

• Kaj je Jezus mislil s tem, ko je rekel, da bo Janez ostal, dokler ne bo on prišel?

• Katera predslika je leta 1914 postala resničnost?

[Preučevalna vprašanja]

[Slike na strani 10]

Jezus dokazuje, da je Mesija

[Slika na strani 12]

Spremenjenje je učencem okrepilo vero

[Slika na strani 13]

Janez naj bi ostal, dokler Jezus ne bo ‚prišel‘