Najdragocenejša dediščina, kar jih je

OSTARELI apostol Janez je na jesen svojega življenja zapisal: »Večjega veselja nimam od tega, da slišim, da otroci moji žive v resnici.« (3. Janezov 4)

Zvesti apostol je imel v mislih svoje duhovne otroke. Vendar pa bi se z njegovimi besedami strinjali tudi mnogi starši. Močno so se trudili vzgojiti svoje otroke tako, da so jih ‚disciplinirali in usmerjali njihov um v skladu z Jehovovo voljo‘, sedaj pa so veseli, ko vidijo, da njihovi odrasli otroci »žive v resnici«. (Efežanom 6:4, NW) Pravzaprav otroci s tem, ko jih starši poučujejo o poti, ki vodi v večno življenje, dobijo najdragocenejšo dediščino, kar jih je. To pa zato, ker ima bogovdanost, ki med drugim pomeni živeti tako, kakor od kristjanov pričakuje Jehova, »obljubo življenja sedanjega in prihodnjega«. (1. Timoteju 4:8)

Jehova, popoln Oče, nadvse ceni bogaboječe starše, ki si prizadevajo svoje otroke duhovno vzgajati. Otrokom, ki takšno vzgojo sprejmejo, je v veliko veselje, da lahko skupaj s svojimi starši sodelujejo pri pravem čaščenju. Ko odrastejo, imajo na takšna doživetja prijetne spomine. Nekateri se z radostjo spominjajo svojega prvega sodelovanja v Teokratični strežbeni šoli. * Ali pa jim je v spominu ostal dogodek, ko so s katerim od staršev oznanjevali po hišah in so lahko prvič prebrali svetopisemski stavek. In kako neki bi lahko pozabili na čas, ko so jim starši brali iz knjige Moja knjiga biblijskih zgodb ali Poslušati Velikega učitelja? * Gabriel se spominja nečesa, kar mu je bilo zelo ljubo: »Ko mi je bilo šele štiri leta, mi je mama vsak dan pela, medtem ko je kuhala. Še zmeraj sem močno ganjen, ko se spomnim ene od kraljestvenih pesmi. Kasneje mi je ravno ta pesem pomagala razumeti, kako pomembna je Jehovova služba.« Morda se tudi vi spomnite čudovite pesmi, ki jo je Gabriel imel v mislih. V pesmarici Pojmo hvalnice Jehovu je to pesem številka 157, njen naslov pa je »Části Jehova v dnevih mladosti«.

V prvi kitici te pesmi sta naslednja verza: »Slavo je Bog od najmlajših prejel; / Njihov glas čul se je Sinu pozdrav.« Nekateri otroci v preteklosti so res imeli prednost biti v družbi Jezusa in so ga s svojim poživljajočim,  iskrenim vedenjem prav gotovo razveseljevali. Jezus je majhne otroke, ki so se pripravljeni učiti, postavil celo za zgled, ki naj bi ga njegovi sledilci posnemali. (Matevž 18:3, 4) Kot vidimo, imajo tudi otroci svoje mesto pri čaščenju Jehova. Pravzaprav eden od verzov pravi, da je Bog prejel »slavo od majhnih, nedolžnih otrok«.

Veliko otrok je s svojim zglednim vedenjem – doma, v šoli in drugje – v čast Bogu in svoji družini. Kako blagoslovljeni so, da imajo starše, ki ‚se še danes Jehova boje‘. (5. Mojzesova 6:7) Bogaboječi starši so se postavili na stran Boga, ki kot ljubeč Oče svoja stvarjenja uči, naj stopajo po poti, po kateri bi morali hoditi. In kako zelo so starši blagoslovljeni! Zelo so veseli, ko vidijo, da otroci sprejemajo njihov pouk in tako obenem ‚vesele svojega Stvarnika‘. (Izaija 48:17, 18) Angélica, ki služi v mehiškem podružničnem uradu Jehovovih prič, pravi: »Moji starši so se zmeraj trudili udejanjati biblijska načela. Zaradi tega sem imela zelo prijetno otroštvo. Bila sem srečna.«

Takšni kristjani se strinjajo s tem, da se je vredno potruditi in varovati svojo duhovno dediščino. Morda si še mlad in odraščaš v družini, ki se drži pravih krščanskih vrednot. Če je tako, potem te ta ista pesem spodbuja: »Pota njegova [Božja] zvesto zasleduj.« Prišel bo čas, ko se boš moral sam odločati, zato že »v rani mladosti Jehovu veruj. / Hvale ne išči med svetom laži.«

Vsa vzgoja, ki si je bil deležen, in vsi obeti, ki jih imaš za prihodnost, lahko gredo v nič, če priljubljenost v svetu zmotno daješ na prvo mesto. Zaradi želje, da bi bil priljubljen, lahko postaneš manj oprezen. Nekateri so se tako pričeli družiti z navidez dobrodušnimi, celo prikupnimi ljudmi, ki pa se ne menijo za krščanska merila. To je bilo prikazano na videokaseti Mladi vprašujejo – kako si lahko pridobim prave prijatelje?, katere glavni lik je Tara. Podobno kakor Tara, bo vsak mlad kristjan, ki se druži z ljudmi, ki ne cenijo pravega čaščenja, odkril, da prej ali slej ‚svet‘ oziroma slaba družba pokvari dobre navade. Zato, kot pravi pesem, »željam posvetnim se nikdar ne vdaj«. Da razvijemo dobre navade, si je treba prizadevati veliko let, spridijo pa se lahko zelo hitro.

Priznati je treba, da življenje po Božje ni enostavno. Toda, kakor pravi tudi pesem, »dokler si mlad, se spominjaj Boga, / z Božjo  resnico napolni srce«, saj si boš tako zgradil trden temelj za pravi uspeh. In »ko se postaraš, omahnil ne boš«. Vse bolj se boš zavedal, da te ob Jehovovi ljubeči skrbi nič ne more ustaviti pri tem, da bi delal, kar je prav v Jehovovih očeh. Tako boš postal zrel, bogovdan odrasel človek. Še več, če se boš s pridom okoristil krščanske vzgoje, se boš lahko ‚vsak dan v Jehovu veselil‘. Katero večjo prednost bi lahko ljudje sploh še imeli? (Pregovori 27:11)

Zato mladi, nikoli ne pozabite, kako dragocena je vzgoja, ki ste je deležni od Jehova in vaših krščanskih staršev. Naj vas njihova velika ljubezen, ki jo čutijo do vas, spodbudi, da delate, kar je prav v Jehovovih očeh. Tako boste tudi vi osrečevali svojega nebeškega Očeta in zemeljske starše, podobno kakor sta to storila Jezus Kristus in zvesti mladi Timotej. In če boste sami kdaj postali starši, se boste najbrž strinjali s prej omenjeno Angélico, ki pravi: »Če bom kdaj imela otroka, si bom vse od njegovega detinstva z vsemi močmi prizadevala, da mu v srce položim ljubezen do Jehova, tako da bo to njegovo vodilo v življenju.« Res je, ravna pot, ki vodi v večno življenje, je najdragocenejša dediščina, kar jih je!

[Podčrtni opombi]