Zaupajmo Jehovu
Zaupajmo Jehovu
»Ti si moje upanje, o Gospod, moje zaupanje, GOSPOD, od moje mladosti.« (PSALM 71:5, SSP)
1. S kakšnim izzivom se je spoprijel mlad pastir David?
MOŽ je meril skoraj tri metre. Nič čudnega, da je bilo vse vojščake v izraelskih bojnih vrstah strah soočenja z njim! Filistejski velikan Goliat je nekaj tednov zapored vsako jutro in vsak večer zasmehoval izraelsko vojsko in vojščake izzival, naj določijo junaka za spopad. Izziv je nekdo končno sprejel, a ne kak vojščak, temveč preprost mladenič. Pastir David je bil ob svojem nasprotniku nenavadno majhen. Morda je bil celo lažji od Goliatovega oklepa in orožja! A kljub vsemu se je spoprijel z velikanom, in se tako v zgodovino zapisal po svojem pogumu. (1. Samuelova 17:1–51)
2., 3. a) Zakaj se je lahko David s takšno gotovostjo soočil z Goliatom? b) O katerih dveh korakih, ki nam pomagata pri zaupanju v Jehova, bomo razpravljali?
2 Odkod Davidu takšen pogum? Premislite o besedah, ki jih je očitno sam napisal v svojih kasnejših letih: »Ti si moje upanje, o Gospod, moje zaupanje, GOSPOD, od moje mladosti.« (Psalm 71:5, SSP) Da, David je že kot mladenič brezpogojno zaupal v Jehova. Ko se je soočil z Goliatom, mu je dejal: »Ti greš k meni z mečem, s sulico in s kopjem, a jaz grem k tebi v imenu GOSPODA nad vojskami, Boga vojnih vrst Izraelovih, ki si jih sramotil.« (1. Samuelova 17:45) Goliat je zaupal svoji veliki moči in orožju, David pa je zaupal Jehovu. Na svoji strani je imel Suverenega gospoda vsega vesolja. Zakaj naj bi se torej bal človeka, ne glede na to, kako velik in dobro oborožen je morda bil?
3 Ali ste si ob prebiranju poročila o Davidu zaželeli, da bi bilo vaše zaupanje v Jehova še močnejše? Večina med nami si verjetno je. Preglejmo zato dva koraka, ki nam bosta pomagala pri zaupanju v Jehova. Kot prvo moramo obvladati pogosto oviro na poti do takšnega zaupanja ter pri tem vztrajati. In kot drugo moramo natančno razumeti, kaj vse pomeni zaupati v Jehova.
Premagati pogosto oviro
4., 5. Zakaj je mnogim težko zaupati Bogu?
4 Kaj ljudi zadržuje, da ne zaupajo Bogu? Nekatere zelo pogosto bega vprašanje, zakaj se dogajajo slabe reči. Mnoge so učili, da je za trpljenje odgovoren Bog. Duhovniki morda ob nesrečah rečejo, da je Bog žrtve »vzel« k sebi v nebesa. Poleg tega mnogi verski voditelji učijo, da je Bog že v davni preteklosti vnaprej določil prav vse, kar se dogaja na svetu, tudi vsako tragedijo in hudobno dejanje. Takšnemu trdosrčnemu Bogu bi težko zaupali. Vse takšne »nauke hudobnih duhov« vneto širi Satan, ki nevernim zaslepljuje misli. (1. Timoteju 4:1; 2. Korinčanom 4:4)
5 Satan želi, da bi ljudje izgubili zaupanje v Jehova. Ta Božji sovražnik noče, da bi se seznanili s pravimi vzroki za človeško trpljenje. Če pa te svetopisemske vzroke že poznamo, bi želel, da jih pozabimo. Zato je dobro, da občasno ponovno preiščemo tri temeljne vzroke za trpljenje v svetu. Tako si bomo pomirili srce, da Jehova ni odgovoren za težave, s katerimi se v življenju spoprijemamo. (Filipljanom 1:9, 10)
6. Kako Prvi Petrov list 5:8 razkrije prvi vzrok za človeško trpljenje?
6 Prvič, Satan hoče s trpljenjem zlomiti značajnost Jehovovih zvestih služabnikov. To je poskušal že pri Jobu. Takrat mu je spodletelo, vendar ni odnehal. Kot vladar tega sveta skuša Jehovove zveste služabnike ‚pogoltniti‘. (1. Petrov 5:8) To zadeva vsakogar od nas! Satan želi, da bi nehali služiti Jehovu. Zato pogosto neti preganjanje. Čeprav je takšno trpljenje boleče, imamo dober razlog za vztrajanje. S tem pomagamo dokazati, da je Satan lažnivec, in razveseljujemo Jehova. (Job 2:4; Pregovori 27:11) Ko nam Jehova vliva moči, da preganjanje zdržimo, Mu vse bolj zaupamo. (Psalm 9:9, 10)
7. Kateri nadaljnji vzrok za trpljenje nam pomaga prepoznati stavek iz Lista Galatom 6:7?
7 Drugi vzrok za trpljenje najdemo v naslednjem načelu: »Kar človek seje, to bo tudi žel.« (Galatom 6:7) Ljudje včasih sejejo nespametne odločitve in potem žanjejo trpljenje. Morda se odločijo za vratolomno vožnjo in ta se konča s prometno nesrečo. Veliko se jih odloči za kajenje in zbolijo za boleznimi srca ali dobijo pljučnega raka. Tisti, ki se odločijo za nemoralno spolno življenje, tvegajo uničene družinske odnose, izgubo samospoštovanja, spolno prenosljive bolezni in neželeno nosečnost. Ljudje morda za takšno trpljenje krivijo Boga, vendar so dejansko žrtve lastnih slabih odločitev. (Pregovori 19:3, SSP)
8. Zakaj ljudje trpijo, glede na besede iz Propovednika 9:11?
8 Tretji vzrok za trpljenje je zapisan v Propovedniku 9:11: »Obrnil sem se, in videl sem pod solncem, da ni hitrim zagotovljen tek, ne junakom zmaga, tudi ne modrim kruh, a tudi ne razumnim bogastvo, in tudi ne veščakom priljubljenost, kajti čas in razmere naklanjajo vse.« Včasih se ljudje enostavno znajdejo ob napačnem času na napačnem kraju. Ne glede na naše vrline in slabosti lahko trpljenje in smrt iznenada zadeneta vsakega od nas. V Jezusovih dneh se je na primer v Jeruzalemu podrl stolp in pod sabo pokopal 18 ljudi. Jezus je pojasnil, da Bog teh ljudi ni kaznoval za njihove prejšnje grehe. (Lukež 13:4) Ne, Jehova ni odgovoren za takšno trpljenje.
9. Česa mnogi ne razumejo glede trpljenja?
9 Pomembno je, da razumemo nekaj teh vzrokov za trpljenje. Vendar pa je mnogim težko doumeti naslednje: Zakaj Bog Jehova dopušča trpljenje?
Zakaj Jehova dopušča trpljenje?
10., 11. a) Kaj se je zgodilo z ‚vsem stvarstvom‘, kot piše v Listu Rimljanom 8:19–22? b) Kako lahko ugotovimo, kdo je stvarstvo podvrgel ničevosti?
10 To pomembno vprašanje osvetli odlomek iz Pavlovega pisma Rimljanom. Apostol je zapisal: »Koprnenje vseh stvari pričakuje razodetja sinov Božjih. Zakaj stvari so podvržene ničemurnosti [Stvarstvo je bilo namreč podvrženo ničevosti, SSP], ne iz lastne volje, ampak zavoljo tistega, ki jih je podvrgel, z upanjem, da bo tudi stvarstvo samo rešeno iz sužnjevanja minljivosti v svobodo slave otrok Božjih. Vemo namreč, da vse stvarstvo skupno zdihuje in je v porodnih bolečinah prav do sedaj.« (Rimljanom 8:19–22)
11 Da bi razumeli te vrstice, moramo najprej odgovoriti na nekaj ključnih vprašanj. Na primer, kdo je stvarstvo podvrgel ničevosti? Nekateri trdijo, da Satan, drugi pa pravijo, da je to storil Adam. Toda nobeden od njiju tega ni mogel narediti. Zakaj ne? Zato ker je tisti, ki je stvarstvo podvrgel ničevosti, to storil »z upanjem«. Da, dal je upanje, da bodo zvesti navsezadnje ‚rešeni iz sužnjevanja minljivosti‘. Niti Adam niti Satan nista mogla ponuditi takšnega upanja. Ponudil ga je lahko samo Jehova. Jasno je torej, da je on podvrgel stvarstvo ničevosti.
12. Do kakšne zmede je prišlo pri razumevanju tega, kaj je »vse stvarstvo«, in kako bi lahko odgovorili na to vprašanje?
12 Na kaj pa se nanaša izraz »vse stvarstvo« v tem odlomku? Nekateri pravijo, da se nanaša na celoten svet narave, tudi na živali in rastline. Toda ali lahko živali in rastline upajo, da bodo dosegle »svobodo slave otrok Božjih«? Ne. (2. Petrov 2:12) »Vse stvarstvo« se torej lahko nanaša samo na človeštvo. To je stvarstvo, ki sta ga zaradi upora v Edenu prizadela greh in smrt ter obupno potrebuje upanje. (Rimljanom 5:12)
13. Kaj je upor v Edenu prinesel človeštvu?
13 Kaj pa je ta upor prinesel človeštvu? Pavel opiše posledice z eno besedo: ničevost. Glede na neki priročnik je s to besedo opisana »ničevost predmeta, ki ne deluje v skladu s tem, za kar je bil načrtovan«. Ljudje smo bili ustvarjeni, da bi živeli večno in bi kot popolna, enotna družina skupaj skrbeli za rajsko zemljo. Namesto tega je naš obstoj kratek, poln bolečin in pogosto tudi razočaranj. Tako je, kot je zapisal Job: »Človek, rojen iz žene, je kratkih dni in dosita ima nadlog.« (Job 14:1) Prava ničevost!
14., 15. a) Kako se v Jehovovi obsodbi nad človeštvom kaže pravica? b) Zakaj je Pavel dejal, da stvarstvo ni bilo podvrženo ničevosti »iz lastne volje«?
14 Zdaj pridemo do ključnega vprašanja: Zakaj je »vse zemlje Sodnik« podvrgel človeštvo takšnemu življenju, polnemu bolečin in razočaranja? (1. Mojzesova 18:25) Ali je ravnal pravično? Spomnimo se samo, kaj sta storila naša prastarša. Ko sta se uprla Bogu, sta se postavila na stran Satana, ki je izzval Jehovovo suverenost. S svojim ravnanjem sta pokazala, da se strinjata s trditvijo, da bi bilo človeku bolje, če bi živel brez Jehova in si vladal pod vodstvom upornega duhovnega bitja. Jehova je upornikoma z obsodbo pravzaprav dal to, kar sta si želela. Človeku je dovolil, da si vlada pod Satanovim vodstvom. Katera odločitev bi bila v takšnih okoliščinah bolj pravična od te, da se človeštvo podvrže ničevosti, toda z upanjem?
15 Do tega seveda ni prišlo po ‚lastni volji‘ stvarstva. Rodimo se kot sužnji greha in minljivosti, brez možnosti izbire. Vendar je Jehova v svojem usmiljenju Adamu in Evi dovolil, da sta še nekaj časa živela in imela otroke. Čeprav smo kot njuni potomci podvrženi ničevosti greha in smrti, imamo možnost, da ravnamo drugače od njiju. Lahko poslušamo Jehova in spoznamo, da je njegova oblast pravična in najboljša, medtem ko človeško vladanje, neodvisno od Jehova, prinaša le bolečine, razočaranje in ničevost. (Jeremija 10:23; Razodetje 4:11) Poleg tega Satanov vpliv vse samo še poslabša. Človeška zgodovina ta dejstva potrjuje. (Propovednik 8:9)
16. a) Zakaj lahko z gotovostjo rečemo, da Jehova ni odgovoren za trpljenje, ki ga danes vidimo v svetu? b) Kakšno upanje je Jehova ljubeče priskrbel zvestim?
16 Jehova je vsekakor imel tehten razlog, da je človeštvo podvrgel ničevosti. Toda ali to pomeni, da on povzroča ničevost in trpljenje, ki danes prizadeneta prav vsakega od nas? Primerjajte to s sodnikom, ki nad zločincem izreče pravično obsodbo. Obsojenec morda med prestajanjem kazni precej trpi, toda ali lahko upravičeno krivi sodnika, češ da je odgovoren za njegovo trpljenje? Seveda ne! Poleg tega Jehova hudobije nikoli ne povzroča. V Jakobovem listu 1:13 piše: »Bog ne more biti izkušan v hudo, sam pa tudi ne izkuša nikogar.« Prav tako ne pozabimo, da je Jehova to obsodbo izrekel »z upanjem«. Za zveste potomce Adama in Eve je ljubeče uredil vse potrebno, da bi bili rešeni ničevosti in se veselili ‚svobode slave otrok Božjih‘. Zvestemu človeštvu vso večnost ne bo nikoli več treba biti v skrbeh, da bi vse stvarstvo ponovno padlo v boleče stanje ničevosti. Jehova bo reči pravično uredil in s tem enkrat za vselej dokazal upravičenost svoje suverenosti. (Izaija 25:8)
17. Kako naj bi na nas vplivalo preiskovanje vzrokov za današnje trpljenje v svetu?
17 Ali lahko po preiskovanju omenjenih vzrokov za človeško trpljenje rečemo, da imamo kakršno koli podlago za to, da Jehova krivimo za hudobijo oziroma da mu ne zaupamo? Prav nasprotno, takšno preučevanje nas navede, da se strinjamo z besedami, ki jih je izrekel Mojzes: »On je Skala, njegovo delo je popolno, ker vse poti njegove so pravica; mogočen Bog zvestobe je, krivičnosti ni v njem, pravičen in resničen je.« (5. Mojzesova 32:4) Dobro je, da občasno ponovno osvežimo naše razumevanje teh vprašanj, tako da o njih poglobljeno premišljujemo. To nam bo v preizkušnjah pomagalo, da ne bomo popustili Satanu, ko nam bo v um hotel posejati dvome. Kaj pa drugi korak, ki smo ga omenili na začetku? Kaj vse pomeni zaupati v Jehova?
Kaj pomeni zaupati v Jehova
18., 19. Kako nas Biblija spodbuja, naj zaupamo Jehovu, toda kakšne zgrešene predstave imajo nekateri?
18 Božja Beseda nas spodbuja: »Upaj v GOSPODA iz vsega srca svojega, na umnost svojo pa se ne zanašaj. Na vseh potih svojih ga spoznavaj, in on ravne naredi steze tvoje.« (Pregovori 3:5, 6) To so zelo lepe, tolažilne besede. Gotovo ne moremo nikomur v vsem vesolju bolj zaupati kakor našemu ljubečemu nebeškemu Očetu. Vseeno pa je besede iz Pregovorov lažje prebrati, kakor jih udejanjati.
19 Mnogi imajo zgrešene predstave o tem, kaj pomeni zaupati Jehovu. Nekateri menijo, da je takšno zaupanje zgolj čustvo, nekakšna blaženost, ki spontano nastane v srcu. Drugi pa očitno verjamejo, da lahko vsakdo, kdor zaupa Bogu, pričakuje, da ga bo ta ščitil pred sleherno težavo, mu rešil vsak problem in mu pomagal spoprijeti se z vsakodnevnimi izzivi, in to točno tako, kot je upal, ter takoj! Toda takšne predstave nimajo podlage. Zaupanje je veliko več od samega občutka in ni nestvarno. Zreli ljudje ga pokažejo z zavestnimi in premišljenimi odločitvami.
20., 21. Kaj vse pomeni zaupati Jehovu? Ponazorite.
20 Ponovno razmislite, kaj piše v Pregovorih 3:5. Tu zaupanje v Jehova postavi v nasprotje z zanašanjem na lastno razumnost ter pokaže, da se obojega ne da. Ali to pomeni, da ne smemo uporabljati svojega razuma? Ne, saj Jehova, ki nam je to sposobnost dal, pričakuje, da jo bomo uporabljali, pri tem ko mu služimo. (Rimljanom 12:1, NW) Toda na kaj se pri odločitvah zanašamo? Če se naše razmišljanje ne sklada z Jehovovim, ali bomo njegovo modrost vseeno sprejeli zato, ker je neprimerljivo bolj vzvišena od naše? (Izaija 55:8, 9) Zaupati Jehovu pomeni dovoliti, da njegovo razmišljanje vodi naše.
21 Ponazorimo: Zamislite si otroka, ki sedi na zadnjem sedežu avtomobila, medtem ko sta njegova starša spredaj. Oče je za volanom. Kaj stori poslušen otrok, ki zaupa svojemu očetu, ko med potovanjem pride do težav – negotovosti, ali je smer prava, morda težav z vremenom ali razmerami na cesti? Ali z zadnjega sedeža ukazuje očetu, kako naj vozi? Ali dvomi o odločitvah staršev in ali se jima upira, ko ga opomnita, naj ostane pripet na sedežu? Ne, seveda jima zaupa, da bosta težavo rešila, čeprav sta nepopolna. Jehova pa je popoln Oče. Ali naj mu torej ne bi brezpogojno zaupali, še posebej ko se spoprijemamo s težavami? (Izaija 30:21, SSP)
22., 23. a) Zakaj bi morali zaupati Jehovu, ko se spoprijemamo s problemi, in kako lahko to storimo? b) O čem bomo razpravljali v naslednjem članku?
22 Toda stavek iz Pregovorov 3:6 pokaže, da moramo ‚Jehova spoznavati na vseh svojih potih‘, ne le ko se znajdemo v težavnih okoliščinah. Naše zaupanje v Jehova bi se torej moralo zrcaliti že v naših vsakodnevnih odločitvah. Ko pride do problemov, ne bi smeli obupati, se prepustiti paniki ali pa se upirati Jehovovim smernicam glede tega, kako bi bilo zadevo najbolje rešiti. Na preizkušnje moramo gledati kot na priložnosti, da lahko podpremo Jehovovo suverenost, pomagamo dokazati, da je Satan lažnivec, ter razvijemo poslušnost in druge lastnosti, ki ugajajo Jehovu. (Hebrejcem 5:7, 8, SSP)
23 Svoje zaupanje v Jehova lahko pokažemo ne glede na to, kakšne ovire se nam morda rišejo na obzorju. To naredimo v svojih molitvah, z obračanjem na Jehovovo Besedo ter zatekanjem k njegovi organizaciji po vodstvo. Kako pa lahko praktično pokažemo, da zaupamo Jehovu, ko se spoprijemamo s problemi v tem svetu? O tej temi bomo razpravljali v naslednjem članku.
Kako bi odgovorili?
• Kako je David pokazal, da zaupa Jehovu?
• Zaradi katerih treh vzrokov ljudje danes trpijo in zakaj jih je dobro občasno ponovno preiskati?
• Kakšno obsodbo je Jehova izrekel nad človeštvom in zakaj je bila pravična?
• Kaj vse pomeni zaupati v Jehova?
[Preučevalna vprašanja]
[Sliki na strani 8]
David je zaupal Jehovu
[Slika na strani 10]
Jezus je pojasnil, da Jehova ni bil odgovoren za zrušenje stolpa v Jeruzalemu