Nekoč volkulji – sedaj ovci!

Ko sva bili s Sakino še deklici, sva bili sosedi. Sakina je bila velika in močna, jaz pa majhna in suha. Pogosto sva se prepirali, nekega dne pa sva se hudo stepli. Od takrat naprej se nisva več niti pogovarjali niti pozdravljali. Sčasoma sva se preselili in nisva več slišali druga za drugo.

Leta 1994 sem pričela preučevati Biblijo z Jehovovimi pričami in postopoma spremenila svojo osebnost. Štiri leta kasneje sem na dnevu posebnega zbora v Bujumburi v Burundiju osupnila, ko sem srečala Sakino. Veselilo me je, da je bila tudi ona tam, toda pozdravili sva se bolj hladno. Nisem mogla verjeti svojim očem, ko sem jo kasneje tega dne zagledala med krstnimi kandidati! Tudi ona se je korenito spremenila. Nič več ni bila bojevita oseba, s katero sem se tolikokrat sporekla. Kako čudovito jo je bilo videti, ko je javno potrdila svojo posvetitev Bogu s krstom v vodi!

Ko je prišla iz vode, sem pohitela k njej, jo objela ter ji zašepetala v uho: »Se spomniš, kako sva se pretepali?« »Da,« je odgovorila, »spomnim se, toda to je preteklost. Zdaj sem drug človek.«

Obe sva srečni, da sva našli biblijsko resnico, ki združuje, ter spremenili svojo osebnost, podobno volkuljini, v ovčjo, in sicer v osebnost ovac Velikega pastirja, Boga Jehova. Prav zares, biblijska resnica spreminja življenja.