Kako nam lahko Jezus Kristus pomaga

JEZUS Kristus je med bivanjem na zemlji v pomoč ljudem naredil izredne stvari. To je bilo tako res, da je neki očividec potem, ko je opisal številne dogodke iz Jezusovega življenja, dejal: »Je pa še veliko drugega, kar je storil Jezus; ko bi se to vse posamez napisalo, menim, da tudi ves svet ne bi imel prostora za knjige, ki bi se morale napisati.« (Janez 21:25) Ker je Jezus na zemlji toliko naredil, bi se lahko vprašali: ‚Kako nam je lahko pomočnik v nebesih? Ali nam lahko Jezusovo nežno sočutje koristi tudi sedaj?‘

Odgovor nam nadvse ogreje srce in nam vliva zaupanje. Biblija nam pove, da je Kristus vstopil »v samo nebo, da se sedaj kaže obličju Božjemu za nas«. (Hebrejcem 9:24) Kaj je naredil za nas? Apostol Pavel pojasnjuje: »[Kristus] je stopil v svetišče [»v samo nebo«] enkrat za vselej, ne s krvjo kozlov in juncev, temveč s svojo krvjo, in dosegel večno odkupljenje [večno rešitev za nas, NW].« (Hebrejcem 9:12, SSP; 1. Janezov 2:2)

Kako dobra novica je to! Jezus s svojim vnebohodom ni nehal delati čudovitih reči v dobro ljudi, temveč mu je to omogočilo, da lahko za človeštvo naredi še več. Bog ga je namreč v svoji veliki nezasluženi dobrotljivosti postavil za ‚[javnega, NW] služabnika‘ – za velikega duhovnika – ‚na desni prestola veličastja v nebesih‘. (Hebrejcem 8:1, 2, SSP)

»Javni služabnik«

Jezus torej v nebesih služi človeštvu kot javni služabnik. Opravlja delo, kakršnega je opravljal izraelski veliki duhovnik v dobro Božjih častilcev v preteklosti. In kaj je on delal? Pavel pojasnjuje: »Vsak veliki duhovnik je postavljen, da prinaša dari in žrtve; zato je potreba, da ima tudi ta [vstali Jezus Kristus v nebesih] kaj, kar bi prinašal.« (Hebrejcem 8:3)

Jezus je imel za daritev nekaj veliko bolj vzvišenega od tega, kar je daroval veliki duhovnik v starih dneh. »Če [je] kri kozlov in volov« lahko staremu Izraelu prinesla nekoliko duhovne čistosti, »koliko bolj bo kri Kristusa [. . .] očistila našo vest mrtvih del, da bomo služili živemu Bogu«! (Hebrejcem 9:13, 14, Ekumenska izdaja)

Jezus je izjemni javni služabnik tudi zato, ker mu je bila naklonjena nesmrtnost. V starem Izraelu jih »je mnogo postalo duhovnikov, ker je smrt branila enemu vedno ostati«. Kaj pa Jezus? Pavel piše: »Ta [. . .] ima duhovništvo nepremenljivo. Zato more tudi popolnoma rešiti tiste, ki se po njem bližajo Bogu, ker vedno živi, da se poteguje zanje.«  (Hebrejcem 7:23–25; Rimljanom 6:9) Da, na Božji desnici v nebesih služi za nas javni služabnik, ki ‚vedno živi, da se poteguje za nas‘. Samo pomislite, kaj to sedaj pomeni za nas!

Ko je bil Jezus na zemlji, so se ljudje zgrinjali k njemu po pomoč in so včasih zato, da bi bili deležni te pomoči, prepotovali velike razdalje. (Matevž 4:24, 25) V nebesih je Jezus zlahka dostopen ljudem vseh narodov. S svojega ugodnega nebeškega položaja je vedno dostopen kot javni služabnik.

Kakšen Veliki duhovnik je Jezus?

V evangelijskih poročilih upodobljena slika o Jezusu Kristusu nam ne pušča dvomov o njegovi pripravljenosti pomagati in nežnem sočutju. Kako požrtvovalen je bil! Ne enkrat se je zgodilo, da so ga zmotili v njegovi zasebnosti, ko je z učenci skušal priti do zelo potrebnega počitka. On pa se ni počutil prikrajšanega za dragocene trenutke miru in tišine; nasprotno, ljudje, ki so iskali njegovo pomoč, so ‚se mu zasmilili‘. Celo ko je bil utrujen, lačen in žejen, jih je ‚[prijazno, NW] sprejel‘ in se bil tudi pripravljen odreči hrani, če je lahko pomagal iskrenim grešnikom. (Marko 6:31–34; Lukež 9:11–17; Janez 4:4–6, 31–34)

Jezusa je usmiljenje navedlo k praktičnim ukrepom, s katerimi je ljudem potešil telesne, čustvene in duhovne potrebe. (Matevž 9:35–38; Marko 6:35–44) Vrhu tega jih je učil, kako najti trajno olajšanje in tolažbo. (Janez 4:7–30, 39–42) Kako vabljivo je denimo njegovo osebno povabilo: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vas bom poživil. Sprejmite moj jarem nase in učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen, in našli boste spokojnost svojim dušam.« (Matevž 11:28, 29, EI)

Jezus je ljudi tako zelo ljubil, da je naposled za grešno človeštvo dal svoje življenje. (Rimljanom 5:6–8) Glede tega je apostol Pavel razmišljal: »On [Bog Jehova], ki lastnemu Sinu ni prizanesel, temuč ga je dal za nas vse, kako ne bo tudi ž njim nam vsega podaril? [. . .] Kristus Jezus je, ki je umrl, pa je tudi vstal, ki je na desnici Boga, ki tudi prosi za nas.« (Rimljanom 8:32–34)

Veliki duhovnik, ki lahko sočustvuje

Jezus je kot človek okusil lakoto, žejo, utrujenost, duševno in telesno bolečino ter smrt. Stresi in pritiski, ki jih je zdržal, so ga na edinstven način pripravili, da kot Veliki duhovnik služi trpečemu človeštvu. Pavel je napisal: »[Jezus] se je moral v vsem enakega storiti bratom, da postane usmiljen in zvest veliki duhovnik pred Bogom, da poravna ljudstva grehe. Kajti v kolikor je sam trpel in izkušan bil, v toliko tudi more pomagati izkušanim.« (Hebrejcem 2:17, 18; 13:8)

Jezus je pokazal, da je usposobljen in pripravljen pomagati ljudem, da se približajo Bogu. Ali pa to pomeni, da mora prepričevati nekega trdosrčnega in neusmiljenega Boga, ki stežka odpušča? Nikakor ne, saj nam Biblija zagotavlja, da je ‚Jehova dober in pripravljen odpuščati‘. Pravi nam tudi: »Če pripoznavamo grehe svoje, je zvest in pravičen, da nam odpusti grehe in nas očisti sleherne krivice.« (Psalm 86:5, NW; 1. Janezov 1:9) Jezusove nežne besede in dejanja v resnici odsevajo Očetovo lastno sočutje, usmiljenje in ljubezen. (Janez 5:19; 8:28; 14:9, 10)

 Kako Jezus osvobaja grešnike, ki se kesajo? Tako da jim v njihovem iskrenem prizadevanju, da bi ugajali Bogu, pomaga najti radost in zadovoljstvo. Ko je Pavel pisal maziljenim sokristjanom, je razmere povzel z naslednjimi besedami: »Ker imamo torej tako vzvišenega velikega duhovnika, ki je šel skozi nebesa, Jezusa, Sinu Božjega, držimo se svoje veroizpovedi! Kajti nimamo velikega duhovnika, ki bi ne mogel z nami čutiti slabosti naših, ampak izkušan je v vsem kakor mi, a brez greha. Bližajmo se torej s srčno zaupnostjo prestolu milosti, da dobimo usmiljenje in najdemo milost za pravočasno pomoč.« (Hebrejcem 4:14–16)

‚Pravočasna pomoč‘

Kaj torej lahko naredimo, če smo pred težavami, ki so po našem mnenju večje, kot jih zmoremo obvladati – morda pred hudo boleznijo, morečim bremenom krivde, velikim malodušjem ali potrtostjo? Okoristimo se lahko iste priprave, na katero se je redno opiral sam Jezus, na dragoceno prednost molitve. Tisti večer, preden je dal življenje za nas, je denimo ‚molil še gorečneje; in njegov pot je postal kakor kaplje krvi, ki so padale na zemljo‘. (Lukež 22:44) Da, Jezus ve, kako je, če kdo zelo intenzivno moli k Bogu. »Prinašal [je] prošnje in molitve s silnim vpitjem in s solzami k onemu, ki ga je mogel oteti smrti, in je bil uslišan zavoljo svoje vdanosti Bogu.« (Hebrejcem 5:7)

Jezus ve, kako veliko pomeni ljudem, da so ‚uslišani‘ in okrepljeni. (Lukež 22:43) Poleg tega je obljubil: »Karkoli boste Očeta prosili, dá vam v imenu mojem. [. . .] Prosite in prejmete, da bo radost vaša dopolnjena.« (Janez 16:23, 24) Boga torej lahko prosimo z zaupanjem, da bo svojemu Sinu dovolil uporabiti oblast in vrednost njegove odkupne žrtve v naše dobro. (Matevž 28:18)

Lahko smo gotovi, da bo Jezus na tem nebeškem položaju priskrbel ustrezno pomoč ob pravem času. Če smo denimo zagrešili kak greh in to iskreno obžalujemo, nas lahko tolaži zagotovilo, da »imamo Odvetnika [pomočnika, NW] pri Očetu, Jezusa Kristusa pravičnega«. (1. Janezov 2:1, 2) Naš Pomočnik in Tolažnik v nebesih se bo potegoval za nas, tako da bomo na molitve, ki bodo izrečene v njegovem imenu in skladne s Svetim pismom, dobili odgovor. (Janez 14:13, 14; 1. Janezov 5:14, 15)

 Ceniti Kristusovo pomoč

Pri tem pa ne gre le za to, da molimo k Bogu po njegovem Sinu. S tem ko nas je »Kristus [. . .] odkupil« z vrednostjo svoje odkupne žrtve, je tako rekoč postal ‚Gospodar, ki je odkupil‘ človeški rod. (Galatom 3:13; 4:5; 2. Petrov 2:1, SSP) Svojo hvaležnost za vse, kar Kristus dela za nas, lahko pokažemo tako, da priznavamo njegovo lastništvo nad nami in se rade volje odzivamo na njegovo povabilo: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj.« (Lukež 9:23, SSP) ‚Odpovedati se sebi‘ ni zgolj ustna izjava o spremembi lastništva. Kristus je navsezadnje »za vse [. . .] umrl, da bi ti, kateri žive, nič več ne živeli zase, ampak za tega, ki je zanje umrl«. (2. Korinčanom 5:14, 15) Cenjenje do te odkupnine bo potemtakem močno vplivalo na naše gledišče, cilje in življenjski slog. Naša večna zadolženost pri ‚Jezusu Kristusu, ki je dal samega sebe za nas,‘ bi nas morala navesti, da bi se naučili še več o njem in njegovem ljubečem Očetu, Bogu Jehovu. Želeti bi si tudi morali rasti v veri, živeti po Božjih koristnih merilih in biti ‚goreči za vsa dobra dela‘. (Titu 2:13, 14; Janez 17:3)

Sredstvo, po katerem prejemamo pravočasno duhovno hrano, spodbudo in vodstvo, je krščanska občina. (Matevž 24:45–47, NW; Hebrejcem 10:21–25) Če je denimo kdo duhovno bolan, lahko »pokliče k sebi starejšine cerkve«. Jakob nadalje zagotavlja: »In molitev vere bo pomagala bolniku, in Gospod [Jehova, NW] ga ozdravi; in ako je storil grehe, mu bo odpuščeno.« (Jakob 5:13–15)

Da ponazorimo: Neki mož, ki v Južnoafriški republiki prestaja zaporno kazen, je nekemu občinskemu starešinu napisal pismo, v katerem je izrazil cenjenje za »vse Jehovove priče, ker opravljajo dobro delo, ki ga je začel Jezus Kristus, s tem ko pomagajo ljudem  stremeti k Božjemu kraljestvu«. Nato je zapisal: »Ob prejemu vašega pisma sem bil presrečen. Vaša skrb za mojo duhovno osvoboditev me je močno ganila. Vse to je razlog več zame, da prisluhnem klicu Boga Jehova, naj se pokesam. Sedemindvajset let sem se spotikal in izgubljal v temi greha, prevare, nezakonitih poslih, nemoralnem ravnanju in dvomljivih verstvih. Odkar pa sem se seznanil z Jehovovimi pričami, čutim, da sem končno našel pot – pravo pot! Vse, kar moram storiti, je, da hodim po njej.«

Več pomoči v bližnji prihodnosti

Propadajoče svetovne razmere jasno dokazujejo, da živimo v odločilnem obdobju pred izbruhom »stiske velike«. Velika množica iz vseh narodov, plemen, ljudstev in jezikovnih skupin prav sedaj ‚pere svoja oblačila in jih beli v krvi Jagnjetovi‘. (Razodetje 7:9, 13, 14; 2. Timoteju 3:1–5) S tem ko verujejo v Jezusovo odkupno žrtev, prejemajo odpuščanje za svoje grehe in pomoč, da pridejo v tesen odnos z Bogom – pravzaprav, da postanejo njegovi prijatelji. (Jakob 2:⁠23)

Jagnje, Jezus Kristus, »bo paslo [preživele iz velike stiske] in jih vodilo k studencem voda življenja; in Bog obriše vsako solzo ž njih oči«. (Razodetje 7:17) Takrat bo Kristus svoje naloge Velikega duhovnika dokončal. Vsem Božjim prijateljem bo pomagal, da bodo imeli polno korist od ‚studencev voda življenja‘ – duhovno, telesno, duševno in čustveno. Kar je Jezus začel leta 33 n. š. in kar odtlej nadaljuje iz nebes, bo takrat dovršeno do popolnosti.

Zato nikoli ne nehajmo izkazovati velikega cenjenja za vse, kar sta Bog in Kristus za nas že naredila – in še delata. Apostol Pavel je prigovarjal: »Veselite se vedno v Gospodu! [. . .] Nič ne skrbite, temuč v vsem naj se Bogu naznanjajo želje vaše v molitvi in prošnji z zahvaljevanjem. In mir Božji, ki presega ves razum, bo čuval in ohranil srca vaša in misli vaše v Kristusu Jezusu.« (Filipljanom 4:4, 6, 7)

Svoje cenjenje do Jezusa Kristusa, našega Pomočnika v nebesih, lahko pokažete na pomemben način. Jehovove priče po vsem svetu se bodo v sredo, 19. aprila 2000, po sončnem zahodu zbrali, da bodo obhajali slovesnost v spomin na Kristusovo smrt. (Lukež 22:19) To bo priložnost, ob kateri si boste lahko povečali cenjenje do Kristusove odkupne žrtve. Kar najprisrčneje ste povabljeni, da se je udeležite in slišite, kako vam lahko večno koristi Božja čudovita priprava za rešitev po Kristusu. Pozanimajte se, prosimo, pri Jehovovih pričah v vašem kraju, kdaj in kje točno bo potekal ta posebni shod.

[Slika na strani 7]

Jezus ve, kako je, če kdo intenzivno moli k Bogu

[Slike na strani 8]

Kristus nam bo pomagal spoprijemati se s težavami, katerim sami ne bi bili kos

[Slika na strani 9]

Kristus nam pomaga po ljubečih starešinah