TEMA Z NASLOVNICE | ZAKAJ JE JEZUS TRPEL IN UMRL?
Ali se je to res zgodilo?
Spomladi leta 33 n. št. so usmrtili Jezusa Nazarečana. Po krivem so ga obtožili hujskanja k uporu, ga surovo pretepli in pribili na kol. Umrl je v neznosnih bolečinah. Toda Bog ga je obudil v življenje, in Jezus je 40 dni kasneje odšel v nebesa.
To izjemno poročilo je zapisano v štirih evangelijih, ki so v Krščanskih grških spisih. Ti spisi so običajno poznani kot Nova zaveza. Ali so se omenjeni dogodki res zgodili? To je primerno in resno vprašanje. Če se niso, je krščanska vera povsem brez vrednosti, upanje na večno življenje v raju pa so zgolj lepe sanje, ki se ne bodo nikoli uresničile. (1. Korinčanom 15:14) Če pa so se ti dogodki res zgodili, potem je pred človeštvom svetla prihodnost, katere del ste lahko tudi vi. Ali so torej poročila iz evangelijev resnična ali namišljena?
KAJ KAŽEJO DEJSTVA
Evangeliji so, za razliko od izmišljenih legend, izredno točni in pozorni na podrobnosti. V njih denimo najdemo veliko imen resničnih krajev in mnoge od teh lahko danes obiščemo. Govorijo o resničnih ljudeh, katerih obstoj so potrdili svetni zgodovinarji. (Luka 3:1, 2, 23)
Jezusa omenjajo posvetni pisci iz prvega in drugega stoletja. * Opis njegove usmrtitve v evangelijih se ujema s tem, kako so Rimljani v tistem času izvrševali smrtne kazni. Še več, dogodki so zapisani stvarno in iskreno – včasih so celo opisane negativne lastnosti nekaterih Jezusovih učencev. (Matej 26:56; Luka 22:24–26; Janez 18:10, 11) Vse to zgovorno priča, da so pisci evangelijev pošteno in točno pisali o Jezusu.
KAJ PA LAHKO REČEMO GLEDE JEZUSOVEGA VSTAJENJA?
To, da je Jezus živel in umrl, je splošno sprejeto. Nekateri pa morda dvomijo o njegovem vstajenju. Celo apostoli niso verjeli, ko so prvič slišali, da je bil obujen v življenje. (Luka 24:11) Toda vsi dvomi so se razblinili, ko so sami, pa tudi drugi učenci, ob različnih priložnostih videli obujenega Jezusa. Ob neki priložnosti ga je dejansko videlo več kot 500 očividcev. (1. Korinčanom 15:6)
Učenci so vsem, celo tistim, ki so dali Jezusa usmrtiti, pogumno govorili o Jezusovem vstajenju, čeprav so s tem tvegali, da jih zaprejo in umorijo. (Apostolska dela 4:1–3, 10, 19, 20; 5:27–32) Ali bi bilo toliko učencev tako pogumnih, če ne bi bili povsem prepričani, da je bil Jezus zares obujen? Dejstvo, da je Jezus vstal od mrtvih, je pravzaprav gonilna sila za vplivom, ki ga je krščanstvo imelo nad svetom v preteklosti in ga še vedno ima.
Evangelijski zapisi o Jezusovi smrti in vstajenju imajo vse potrebne značilnosti pristnega zgodovinskega poročila. S skrbnim branjem se boste prepričali, da so se vsi ti dogodki zares zgodili. Prepričanje pa si boste lahko še okrepili, ko boste razumeli, zakaj so se ti dogodki zgodili. To bo pojasnil naslednji članek.
^ odst. 7 Tacit, ki se je rodil okoli leta 55 n. št., je napisal: »Začetnik tega imena [kristjani] – Kristus, je bil za Tiberiove vlade od prokuratorja Poncia Pilata usmrčen.« (Tacit, Anali. Prevod Fran Bradač. Maribor: Obzorja, 1968) Jezusa omenjajo tudi Svetonij (prvo stoletje), judovski zgodovinar Jožef (prvo stoletje) in upravitelj Bitinije Plinij Mlajši (začetek drugega stoletja).
