1., 2. Kakšno je bilo stanje Judov v Jeruzalemu ob koncu Zaharijevega sedmega videnja?

SEDMO videnje se konča, in prerok Zaharija ima veliko, o čemer lahko premišljuje. Jehova je zagotovil, da bodo nepošteni ljudje odgovarjali za svoja hudobna dela. Ta obljuba je gotovo okrepila Zaharija. Toda v resnici se ni nič spremenilo. Številni so še vedno ravnali nepošteno in počenjali hudobne reči. Gradnja Jehovovega templja v Jeruzalemu pa še zdaleč ni bila končana. Le kako so lahko Judje tako hitro opustili nalogo, ki so jo dobili od Boga? Ali so se v domovino vrnili zgolj zato, da bi se posvečali osebnim ciljem?

² Zaharija je vedel, da so imeli Judje, ki so se preselili v Jeruzalem, močno vero. To so bili tisti, »ki jim je pravi Bog spodbudil duha«, da so zapustili zavetje svojega doma in se odrekli svojemu poslu. (Ezra 1:2, 3, 5) Odšli so iz dežele, ki jim je bila domača, in se preselili v kraj, ki ga večina od njih sploh še ni videla. Če jim gradnja Jehovovega templja ne bi bila pomembna, se ne bi podali na težavno potovanje skozi neprijazno pokrajino in prehodili kakih 1600 kilometrov.

3., 4. S kakšnimi težavami so se morali spoprijeti Judje, ki so se vrnili v domovino?

 ³ Kakšno je bilo njihovo potovanje? Judje so med potjo nedvomno ure in ure premišljevali o novem domu. Slišali so, kako čudovito mesto je bil nekoč Jeruzalem. Starejši med njimi so videli prejšnjo slavo templja. (Ezra 3:12) Kako bi se počutil, če bi potoval z njimi in bi prvič zagledal svoj novi dom, Jeruzalem? Ali bi te ob pogledu na porušene zgradbe, prerasle s plevelom, prevzela žalost? Ali bi začel masivno dvojno obzidje Babilona primerjati s porušenim jeruzalemskim obzidjem, kjer se točno vidi, kje so nekoč stala vrata in stražni stolpi, sedaj pa tam zevajo ogromne odprtine? Toda Judom to ni vzelo poguma. Videli so, kako jih je Jehova ščitil in jim pomagal na dolgem potovanju domov. Ko so prispeli, so na mestu, kjer je nekdaj stal tempelj, najprej postavili oltar in začeli vsak dan darovati žrtve Jehovu. (Ezra 3:1, 2) Na začetku so bili zelo navdušeni in videti je bilo, kot da jih nič ne bo moglo prestrašiti.

⁴ Poleg gradnje templja je Jude čakala še obnova njihovih mest. Morali so obnoviti hiše, zasejati polja in nahraniti lačna usta. (Ezra 2:70) Morda so se spraševali, ali bodo kos vsemu temu delu. Nato pa je kar naenkrat nastopilo hudo nasprotovanje. Čeprav so bili Judje na začetku neomajni, je 15-letno sovražno nasprotovanje zahtevalo svoj davek. (Ezra 4:1–4) Dokončen udarec jih je zadel leta 522 pr. n. št., ko je perzijski kralj prepovedal nadaljnjo gradnjo v Jeruzalemu. Prihodnost mesta je bila videti negotova. (Ezra 4:21–24)

5. Kako se je Jehova odzval na nedejavnost svojega ljudstva?

⁵ Jehova je vedel, kaj njegovo ljudstvo potrebuje. Zahariju je dal še zadnje videnje, s katerim je Judom zagotovil, da jih ima rad in jih ceni zaradi vsega, kar so do takrat že naredili. Z videnjem jim je tudi zajamčil, da jih bo ščitil, če se bodo vrnili na delo, ki jim ga je dal. Glede gradnje templja je Jehova obljubil: »To se bo zgodilo, če boste poslušali glas Jehova, svojega Boga.« (Zah. 6:15)

6. a) Kako se začne Zaharijevo osmo videnje? (Glej sliko pri naslovu.) b) Zakaj so konji različnih barv?

⁶ Zadnje izmed Zaharijevih osmih videnj morda še najbolj okrepi vero. (Beri Zaharija 6:1–3.) Zamisli si naslednji prizor: Izmed dveh bakrenih gora prihajajo štirje drveči vozovi, ki so najbrž opremljeni za boj. Njihovi vpreženi konji so različnih barv. To naj bi pomagalo ločevati voznike enega od drugega. »Kaj so ti?« je vprašal Zaharija. (Zah. 6:4) Tudi mi želimo izvedeti odgovor, saj se nas videnje neposredno tiče.

7., 8. a) Kaj predstavljata gori? b) Zakaj sta gori iz bakra?

⁷ V Svetem pismu lahko gore predstavljajo kraljestva oziroma vlade. Gori v Zaharijevem videnju sta podobni gorama, opisanima v Danielovi prerokbi. Ena gora predstavlja Jehovovo vesoljno in večno vladanje. Druga gora pa predstavlja Mesijansko kraljestvo v rokah Jezusa. (Dan. 2:35, 45) Od jeseni leta 1914, ko je Jezus zakraljeval, imata obe gori posebno vlogo pri izpolnjevanju Božje volje na zemlji.

 ⁸ Zakaj sta gori iz bakra? Podobno kot zlato je tudi baker zelo cenjena kovina. Jehova je naročil, naj to svetlečo se kovino uporabijo pri izdelavi svetega šotora in kasneje pri gradnji templja v Jeruzalemu. (2. Mojz. 27:1–3; 1. kra. 7:13–16) Zato je povsem ustrezno, da nas baker teh dveh simboličnih gora spominja na odličnost Jehovove vrhovne oblasti in Mesijanskega kraljestva, ki bo človeštvu zagotovilo varnost in številne blagoslove.

9. Kdo so vozniki vozov in katero nalogo imajo?

⁹ Sedaj pa se vrnimo k vozovom. Koga predstavljajo ti vozovi in njihovi vozniki? Predstavljajo angele; verjetno gre za različne skupine oziroma oddelke angelov. (Beri Zaharija 6:5–8.) Prihajajo »izpred Gospodarja vse zemlje«, da bi opravili posebno nalogo. Katero nalogo pa so dobili? Vozniki so s svojimi vozovi poslani na določena področja. Njihova odgovornost je, da ščitijo Jehovove služabnike, še zlasti pred »severno deželo«, Babilonom. Jehova svojim služabnikom zagotavlja, da jih Babilon ne bo več zasužnjil. To je moralo vse, ki so gradili tempelj v Zaharijevih dneh, zelo potolažiti! Ni jim bilo treba biti v skrbeh zaradi vmešavanja sovražnikov.

10. Kaj Zaharijeva prerokba glede vozov in njihovih voznikov zagotavlja današnjemu Božjemu ljudstvu?

¹⁰ Podobno kot v Zaharijevih dneh Jehova nad vojskami tudi danes po svojih angelih ščiti in krepi svoje ljudstvo. (Mal. 3:6; Heb. 1:7, 14) Odkar je bil duhovni Izrael leta 1919 osvobojen iz simboličnega ujetništva Babilona Velikega, se pravo čaščenje kljub nenehnemu nasprotovanju neustavljivo širi. (Raz. 18:4) Ker nas ščitijo angeli, se nam ni treba bati, da se bo Jehovova organizacija spet kdaj znašla v duhovnem ujetništvu. (Ps. 34:7) Nasprotno, lahko smo prepričani, da bodo Božji služabniki po vsem svetu še naprej duhovno dobro uspevali. Premišljevanje o Zaharijevem videnju nas navdaja z gotovostjo, da smo v senci dveh gora na varnem.

11. Zakaj nas ni treba biti strah prihajajočega napada na Božje ljudstvo?

¹¹ Zelo kmalu se bodo politične sile Satanovega sveta združile v zvezo, ki bo odločena uničiti Božje ljudstvo. (Ezek. 38:2, 10–12; Dan. 11:40, 44, 45; Raz. 19:19) Ezekielova prerokba glede teh sil piše, da bodo kakor oblaki prekrile deželo in kakor jezdeci na konjih v besu prišle nad nas. (Ezek. 38:15, 16) * Ali bi nas moralo biti strah? Nikakor! Na svoji strani imamo konjenico. V tistem odločilnem trenutku med veliko stisko bodo Jehovovi angeli zaščitili Božje ljudstvo in uničili vse, ki nasprotujejo Božji vrhovnosti. (2. Tes. 1:7, 8) Kakšen dan bo to! Kdo pa bo na čelu Jehovove nebeške vojske?

12., 13. a) Kaj je Zahariju naročeno, naj stori? b) Kako vemo, da človek, ki se imenuje Poganjek, preroško predstavlja Jezusa Kristusa?

¹² Zaharija je vseh osem videnj opazoval popolnoma sam. Sedaj pa sodeluje pri preroškem dejanju, da spodbudi tiste, ki gradijo Božji tempelj. (Beri Zaharija 6:9–12.) Zahariju je naročeno, naj od Heldaja, Tobija in Jedajaja, ki so nedavno prišli iz Babilona, vzame srebro in zlato ter iz teh prispevkov naredi »veličastno krono«. (Zah. 6:11) Ali je Zahariju rečeno, naj krono položi na glavo deželnemu upravitelju Zerubabelu, ki je iz Judovega rodu in je Davidov potomec? Ne. Opazovalci so gotovo presenečeni, ko krono položi na glavo velikemu duhovniku Jozuetu.

¹³ Ali je zaradi kronanja veliki duhovnik Jozue postal kralj? Ne, Jozue ni izhajal iz Davidove kraljeve linije, in tako ni izpolnjeval pogojev za to, da postane kralj. Njegovo kronanje je bilo preroškega pomena. Nakazovalo je namreč na prihodnjega in večnega kralja in duhovnika. Veliki duhovnik, ki je postavljen za kralja, se imenuje Poganjek. Sveto pismo jasno pokaže, da je ta Poganjek Jezus Kristus. (Iza. 11:1; Mat. 2:23) *

14. Kaj dela Jezus kot kralj in veliki duhovnik?

¹⁴ Jezus kot kralj in veliki duhovnik poveljuje Jehovovi nebeški vojski. Skrbi za to, da lahko Božje ljudstvo kot celota varno prebiva, čeprav živi sredi tega sovražnega sveta. (Jer. 23:5, 6) Kristus bo v bližnji prihodnosti premagal narode ter tako podprl Božjo vrhovnost in zaščitil Jehovovo ljudstvo. (Raz. 17:12–14; 19:11, 14, 15) Toda Poganjek mora pred izvršitvijo obsodbe opraviti še neko veliko delo.

15., 16. a) Katera obnova in prečiščevanje potekata v sodobnem času in kdo to opravlja? b) Kakšno bo stanje na zemlji na koncu Kristusovega tisočletnega vladanja?

¹⁵ Jezus je bil imenovan za kralja in duhovnika. Obenem mu je bila dana naloga, da sezida Jehovov tempelj. (Beri Zaharija 6:13.) K tej gradnji je spadalo to, da je leta 1919 prave častilce osvobodil iz Babilona Velikega in obnovil krščansko občino. Postavil je tudi »zvestega in preudarnega sužnja«, da vodi delo na zemeljskem dvorišču velikega duhovnega templja. (Mat. 24:45) Poleg tega prečiščuje Božje služabnike in jim tako pomaga, da ohranjajo pravo čaščenje čisto. (Mal. 3:1–3)

¹⁶ Jezus bo med tisočletnim vladanjem skupaj s 144.000 sokralji in soduhovniki zvesto človeštvo privedel do popolnosti. Na koncu bodo na očiščeni zemlji ostali samo pravi Božji častilci. Končno bo pravo čaščenje povsem obnovljeno!

17. Kaj Jehova še zagotovi Judom in kako to sporočilo vpliva nanje?

¹⁷ Kako je Zaharijevo sporočilo vplivalo na Jude v takratnem času? Jehova jim je obljubil, da jim bo pri delu pomagal in jih ščitil. Zagotovilo, da bo tempelj sezidan, je njihovemu utrujenemu srcu prineslo upanje. Toda kako bo le peščici uspelo dokončati tolikšno delo? To, kar jim Zaharija nadalje pove, odstrani še zadnji dvom ali strah,  ki ga imajo. Poleg podpore zvestih posameznikov, kot so Heldaj, Tobija in Jedaja, Bog napove še veliko drugih, ki »bodo prišli in gradili Jehovov tempelj«. (Beri Zaharija 6:15.) Judje so prepričani, da jih Bog podpira, zato se hitro lotijo dela in kljub prepovedi ponovno začnejo graditi. Jehova kmalu odpravi uradno prepoved, ki je kakor gora velika ovira, in leta 515 pr. n. št. je tempelj dokončan. (Ezra 6:22; Zah. 4:6, 7) Toda Jehovove besede opisujejo veliko večje stvari za današnji čas.

18. Kako se Zaharija 6:15 izpolnjuje v naših dneh?

¹⁸ Danes milijoni sodelujejo pri pravem čaščenju in iz srca prispevajo svoje »dragocenosti«, med katere spadajo čas, moč in sredstva. Z vsem tem podpirajo Jehovov veliki duhovni tempelj. (Preg. 3:9) Kako smo lahko prepričani, da Jehova ceni našo zvestovdano podporo? Spomni se, da so Heldaj, Tobija in Jedaja prinesli srebro in zlato, iz tega pa je Zaharija naredil krono. Krona je bila nato »v spomin« na njihov prispevek k pravemu čaščenju. (Zah. 6:14) Podobno tudi delo in ljubezen, ki jo kažemo do Jehova, ne bosta nikoli pozabljena. (Heb. 6:10) Ostala bosta za večno, shranjena v Jehovovem spominu.

19. Kako bi morala Zaharijeva videnja vplivati na nas danes?

¹⁹ Vse, kar se v teh zadnjih dneh dosega za pravo čaščenje, je očiten dokaz Jehovovega blagoslova in Kristusovega vodstva. Smo del trdne, varne in večne organizacije. Glede Jehovovega namena v zvezi s čistim čaščenjem v Svetem pismu piše: »To se bo zgodilo.« Ceni svoje mesto med Jehovovim ljudstvom in poslušaj »glas Jehova, svojega Boga«. Potem boš lahko ostal pod zaščito našega Kralja in Velikega duhovnika ter nebeških voznikov vozov. Po svojih najboljših močeh podpiraj pravo čaščenje. Medtem ko se tako trudiš, si lahko prepričan, da te bo Jehova nad vojskami ščitil v zadnjih dneh te stvarnosti – in vso večnost!