1. Zakaj smo glede na 1. Petrovo 3:8 radi v družbi ljudi, ki se zanimajo za naše občutke in za naše dobro?

RADI smo v družbi ljudi, ki se zanimajo za naše občutke in za naše dobro. Skušajo se vživeti v naš položaj, da bi ugotovili, kaj razmišljamo in čutimo. Predvidijo naše potrebe in nam ponudijo pomoč. Včasih to storijo, še preden jih sploh prosimo za to. Take posameznike zelo cenimo in smo jim hvaležni, da čutijo z nami. * (Beri 1. Petrovo 3:8.)

2. Zakaj ni vedno enostavno biti sočuten?

² Kot kristjani vsi želimo čutiti z drugimi oziroma biti sočutni. Toda realno gledano to ni vedno enostavno. Zakaj? Med drugim zato, ker smo nepopolni. (Rim. 3:23) Bojevati se moramo proti prirojeni nagnjenosti, da razmišljamo predvsem o sebi. Prav tako je nekaterim med nami morda težko pokazati sočutje zaradi vzgoje ali drugih dogodkov iz preteklosti. Nenazadnje pa lahko na nas vpliva tudi stališče ljudi, ki so okoli nas. V teh zadnjih dneh mnogi niso pozorni na občutke drugih. Namesto tega raje ljubijo sebe. (2. Tim. 3:1, 2) Kaj nam lahko pomaga premagati ovire, ki nam preprečujejo, da bi bili pozorni na občutke drugih?

3. a) Kako se lahko izboljšamo v izkazovanju sočutja? b) Kaj bomo pregledali v tem članku?

³ V izkazovanju sočutja se lahko izboljšamo, če posnemamo Boga Jehova in njegovega sina Jezusa Kristusa.  Jehova je Bog ljubezni in je najboljši zgled v izkazovanju sočutja drugim. (1. Jan. 4:8) Jezus je popolnoma posnemal osebnost svojega Očeta. (Jan. 14:9) Ko je bil na zemlji, je pokazal, kako je lahko človek sočuten. V tem članku bomo najprej pogledali, kako sta Jehova in Jezus pokazala, da sta pozorna na občutke drugih. Nato bomo pregledali, kako lahko posnemamo njun zgled.

4. Kako je iz Izaija 63:7–9 razvidno, da je Jehova pozoren na občutke svojih služabnikov?

⁴ Sveto pismo uči, da je Jehova pozoren na občutke svojih služabnikov. Razmislimo na primer o tem, kako se je Jehova počutil, ko so staroveški Izraelci doživljali preizkušnje. V Božji Besedi piše: »V vseh njihovih nadlogah je tudi sam čutil bolečino.« (Beri Izaija 63:7–9.) Kasneje je Jehova po preroku Zahariju objavil, da je to, da kdo grdo ravna z njegovim ljudstvom, enako, kot če bi grdo ravnal z njim. Jehova je svojim služabnikom rekel: »Kdor se dotakne vas, se dotakne zenice mojega očesa.« (Zah. 2:8) Kako čudovito je Jehova s tem prikazal, da je pozoren do svojega ljudstva.

5. Povej primer, kako je Jehova ukrepal, da bi pomagal svojim služabnikom, ki trpijo.

⁵ Jehova s svojimi služabniki, ki trpijo, ne le sočustvuje, ampak tudi ukrepa v njihovo dobro. Ko so na primer Izraelci trpeli kot sužnji v Egiptu, je Jehova razumel njihovo bolečino in to ga je spodbudilo, da jim jo je želel olajšati. Mojzesu je rekel: »Videl sem stisko svojega ljudstva [. . .] in slišal sem, kako vpije [. . .]. Da, dobro poznam njegove bolečine. Zato grem dol, da ga rešim iz roke Egipčanov.« (2. Mojz. 3:7, 8) Ker je Jehova sočustvoval s svojim ljudstvom, ga je osvobodil iz suženjstva. Stoletja kasneje so Izraelce v Obljubljeni deželi napadali sovražniki. Kako se je Jehova odzval? Bilo mu je »hudo, ko je slišal, kako ječijo pod tistimi, ki so jih zatirali in  potiskali sem ter tja«. Jehova je sočutje spet navedlo k temu, da je pomagal svojemu ljudstvu. Pošiljal je sodnike, ki so Izraelce reševali pred sovražniki. (Sodn. 2:16, 18)

6. Povej primer, kako je bil Jehova pozoren na občutke nekoga, ki ni pravilno razmišljal.

⁶ Jehova je pozoren na občutke svojih služabnikov, in to celo takrat, ko njihovo razmišljanje ni pravilno. Razmislimo o Jonu. Bog je tega preroka poslal, da Ninivljanom oznani sporočilo obsodbe. Ko so se pokesali, jih Bog ni uničil. Toda Jona ni bil vesel te odločitve. Namesto tega se je »hudo razjezil«, saj se njegovo prerokovanje o uničenju ni uresničilo. Toda Jehova je bil potrpežljiv z njim in mu je pomagal popraviti njegovo razmišljanje. (Jona 3:10–4:11) Sčasoma je Jona razumel pouk in Jehova ga je celo uporabil za to, da napiše to poročilo nam v korist. (Rim. 15:4) *

7. Kaj nam zagotavlja to, kako Jehova ravna s svojimi služabniki?

⁷ To, kako Jehova ravna s svojim ljudstvom, nam zagotavlja, da je sočuten do svojih služabnikov. Zaveda se bolečin in trpljenja, ki ga doživlja vsak med nami. Jehova pozna »srce človeških sinov«. (2. krn. 6:30) Razume naše skrite misli, najgloblje občutke in omejitve. In nikoli »ne bo dovolil, da bi bili skušani bolj,« kakor lahko prenesemo. (1. Kor. 10:13) Ta obljuba je zelo tolažilna!

8.–10. Kateri dejavniki so Jezusu pomagali, da je bil pozoren do drugih?

⁸ Ko je bil Jezus na zemlji, je bil zelo pozoren do drugih. K temu so zagotovo prispevali vsaj trije dejavniki. Prvič, kot smo omenili že prej, je Jezus popolnoma odseval osebnost svojega nebeškega Očeta. Jezus je podobno kot njegov Oče imel rad ljudi. Čeprav je bil zelo vesel vsega, kar je Jehova ustvaril, so mu bili še posebej »pri srcu [. . .] človeški sinovi«. (Preg. 8:31) Ljubezen je Jezusa navedla, da je bil pozoren na občutke drugih.

⁹ Drugič, podobno kot Jehova je lahko tudi Jezus videl, kaj imajo ljudje v srcu. Prepoznal je lahko motive in občutke ljudi. (Mat. 9:4; Jan. 13:10, 11) Zato ga je takrat, ko je zaznal, da so ljudje potrti, sočutje spodbudilo, da jim je priskrbel tolažbo. (Iza. 61:1, 2; Luk. 4:17–21)

¹⁰ Tretjič, Jezus je sam doživel nekatere težave, s katerimi so se spoprijemali ljudje. Na primer, Jezus je očitno odraščal v revni družini. Ko je delal s svojim očimom Jožefom, se je naučil opravljati težka fizična dela. (Mat. 13:55; Mar. 6:3) Videti je, da je Jožef umrl pred koncem Jezusovega delovanja na zemlji. Zato je Jezus verjetno občutil bolečino zaradi izgube ljubljene osebe. Vedel je tudi, kako je biti del versko razdeljene družine. (Jan. 7:5) Te in še druge okoliščine so mu pomagale razumeti težave in občutke preprostih ljudi.

11. Kdaj je bilo Jezusovo sočutje še posebej očitno? Pojasni. (Glej sliko na naslovnici.)

¹¹ Jezusovo sočutje je bilo še posebej očitno, ko je delal čudeže. Teh ni  delal samo iz občutka dolžnosti. Tisti, ki so trpeli, so se mu zasmilili. (Mat. 20:29–34; Mar. 1:40–42) Predstavljajmo si na primer Jezusove občutke, ko je nekega moškega odpeljal stran od množice in mu povrnil sluh ali ko je obudil edinorojenega sina neke vdove. (Mar. 7:32–35; Luk. 7:12–15) Jezus je sočustvoval s temi ljudmi in jim želel pomagati.

12. Kako se iz Janeza 11:32–35 vidi, da je Jezus čutil z Marto in Marijo?

¹² Jezus je čutil z Marto in Marijo. Ko je videl, da sta bili žalostni zaradi smrti svojega brata Lazarja, »se je razjokal«. (Beri Janez 11:32–35.) Jezus ni jokal le zato, ker je izgubil tesnega prijatelja. Navsezadnje je vedel, da ga bo obudil. Jokal je zato, ker je vedel, koliko so njegovi prijatelji trpeli zaradi Lazarjeve smrti.

13. Zakaj je za nas spodbudno vedeti, da Jezus čuti z ljudmi?

¹³ To, da vemo, da Jezus čuti z ljudmi, je za nas zelo spodbudno. Radi ga imamo, saj je z drugimi ravnal sočutno. (1. Pet. 1:8) Spodbudno je vedeti, da zdaj vlada kot kralj Božjega kraljestva. Kmalu bo odstranil vse trpljenje. Ker je bil tudi sam enkrat človek, je najbolj usposobljen za to, da pomaga ljudem, da si opomorejo od ran, ki jim jih je zadalo Satanovo vladanje. Zares smo blagoslovljeni, da imamo Vladarja, ki zna »sočustvovati z našimi šibkostmi«. (Heb. 2:17, 18; 4:15, 16)

14. K čemu nas spodbuja Jehovov in Jezusov zgled glede na Efežanom 5:1, 2?

¹⁴ Ko premišljujemo o Jehovovem in Jezusovem zgledu, nas to spodbudi, da skušamo tudi sami biti še bolj sočutni. (Beri Efežanom 5:1, 2.) Ne moremo videti v srce, kot lahko vidita onadva. Kljub temu lahko razumemo občutke in potrebe drugih. (2. Kor. 11:29) V nasprotju s sebičnim svetom, ki nas obkroža, se trudimo, da se ne zanimamo »samo zase, ampak tudi za druge«. (Fil. 2:4)

15. Kdo mora biti še posebej sočuten?

¹⁵ Občinski starešine morajo še posebej kazati sočutje. Vedo, da so odgovorni za ovce, ki so jim bile zaupane. (Heb. 13:17) Da bi pomagali bratom in sestram, morajo biti razumevajoči. Kako lahko starešine kažejo sočutje?

16. Kaj dela sočuten starešina in zakaj je to pomembno?

¹⁶ Sočuten starešina preživlja čas s svojimi krščanskimi brati in sestrami. Postavlja jim vprašanja ter jim pozorno in potrpežljivo prisluhne. To je še posebej pomembno takrat, ko katera od teh dragocenih ovc želi izliti svoje srce, vendar težko najde prave besede. (Preg. 20:5) Starešina s soverniki splete vezi zaupanja, prijateljstva in ljubezni tako, da jim voljno posveti svoj čas. (Apd. 20:37)

17. Kaj številni bratje in sestre najbolj cenijo pri starešinah? Povej primer.

¹⁷ Številni bratje in sestre pravijo, da pri občinskih starešinah najbolj cenijo to, da se zanimajo za občutke drugih. Zakaj? »Z njimi se je lažje pogovarjati, saj veš, da te bodo razumeli,« pravi Adelaide. Nato še doda: »Ko se pogovarjaš z njimi, lahko iz njihovega odziva vidiš, da čutijo s tabo.« Neki brat se poln hvaležnosti spominja: »Nekemu starešinu  so v oči privrele solze, ko sem mu pripovedoval o svojih okoliščinah. Tega ne bom nikoli pozabil.« (Rim. 12:15)

18. Kako lahko do drugih razvijamo sočutje?

¹⁸ Seveda pa starešine niso edini, ki morajo kazati sočutje. Vsi lahko razvijamo to lastnost. Kako? Tako da skušamo razumeti, kaj prestajajo naši družinski člani in soverniki. Zanimajmo se za najstnike v občini, pa tudi za bolne, ostarele in tiste, ki so zaradi smrti izgubili koga od ljubljenih. Vprašajmo jih, kako jim gre. Pozorno prisluhnimo, ko nam povedo, kako se počutijo. Pokažimo, da zares razumemo njihove okoliščine. Pomagajmo jim, kolikor jim le lahko. Ko tako delamo, kažemo iskreno ljubezen. (1. Jan. 3:18)

19. Zakaj moramo biti prilagodljivi, ko pomagamo drugim?

¹⁹ Ko pomagamo drugim, moramo biti prilagodljivi. Zakaj? Ker se ljudje ob težavah različno odzovejo. Nekateri o problemih radi govorijo, drugi pa so bolj zadržani. Ko torej želimo drugim pomagati, bi morali paziti, da jim ne postavljamo preveč osebnih vprašanj. (1. Tes. 4:11) Tudi ko nam povedo, kako se počutijo, se morda ne bomo vedno strinjali z njimi. Vendar moramo razumeti, da se oni tako počutijo. Zato je dobro, da smo hitri za poslušanje in počasni za govorjenje. (Mat. 7:1; Jak. 1:19)

20. Kaj bomo pregledali v naslednjem članku?

²⁰ Te lepe lastnosti, sočutja, pa ne želimo kazati le v občini, ampak tudi na oznanjevanju. Kako lahko kažemo, da čutimo z bližnjimi, ko pridobivamo učence? To bomo pregledali v naslednjem članku.