1. S katerimi stresnimi okoliščinami se spoprijemajo številni Jehovovi služabniki?

ŠTEVILNI Jehovovi služabniki po celem svetu se spoprijemajo s stresnimi ali celo bolečimi okoliščinami. Ali si to opazil v svoji občini? Nekateri kristjani so hudo bolni ali jim je umrl kdo od ljubljenih. Drugi občutijo neizmerno bolečino, ko njihov družinski član ali tesni prijatelj zapusti resnico. Spet drugi trpijo zaradi posledic naravnih nesreč. Vsi takšni bratje in sestre potrebujejo tolažbo. Kako jim lahko pomagamo?

2. Zakaj je apostol Pavel včasih potreboval tolažbo?

² Apostol Pavel se je večkrat znašel v smrtno nevarnih okoliščinah. (2. Kor. 11:23–28) Prav tako je moral prenašati »trn v telesu«, verjetno neke vrste zdravstveno težavo. (2. Kor. 12:7) Bil je tudi razočaran, ko ga je njegov nekdanji sodelavec Dema »iz ljubezni do sedanje stvarnosti zapustil«. (2. Tim. 4:10) Pavel je bil pogumen maziljen kristjan, ki je nesebično pomagal drugim. Vseeno je bil občasno potrt. (Rim. 9:1, 2)

3. Od koga je Pavel dobil tolažbo in podporo?

³ Pavel je prejel tolažbo in podporo, ki ju je potreboval. Kako? Jehova ga je gotovo okrepil s svojim svetim duhom. (2. Kor. 4:7; Fil. 4:13) Prav tako ga je tolažil po sokristjanih. Pavel je za nekatere svoje sodelavce rekel, da so mu pomagali in ga krepčali. (Kol. 4:11) Med tistimi, ki jih je omenil po imenu, so bili Aristarh, Tihik in  Marko. Ti so Pavla okrepili in mu pomagali vztrajati. Katere lastnosti so imeli ti kristjani, da so bili Pavlu v tolažbo? Kako lahko posnemamo njihov dobri zgled, ko tolažimo in spodbujamo drug drugega?

4. Kako je Aristarh pokazal, da je Pavlov zvesti prijatelj?

⁴ Aristarh je bil kristjan iz Tesalonike, ki je ležala v Makedoniji. Za Pavla se je izkazal kot zvest prijatelj. V Svetem pismu o Aristarhu prvič beremo, ko je Pavel na svojem tretjem misijonarskem potovanju obiskal Efez. Aristarha je takrat, ko je spremljal Pavla, zajela jezna množica. (Apd. 19:29) Zatem ko je bil končno osvobojen, ni skušal poskrbeti za lastno varnost, ampak je zvesto ostal s Pavlom. Nekaj mesecev kasneje, ko sta bila v Grčiji, je bil Aristarh še vedno s Pavlom, čeprav so sovražniki še naprej stregli Pavlu po življenju. (Apd. 20:2–4) Okoli leta 58 n. št., ko je bil Pavel poslan v zapor v Rim, ga je Aristarh spremljal na dolgem potovanju, med katerim sta doživela brodolom. (Apd. 27:1, 2, 41) Ko sta prispela v Rim, je bil nekaj časa skupaj s Pavlom v zaporu. (Kol. 4:10) Brez dvoma se je Pavel ob takem zvestem prijatelju počutil spodbujenega in potolaženega.

5. Kako smo lahko zvesti prijatelji, kot to piše v Pregovorih 17:17?

⁵ Kot Aristarh smo lahko svojim bratom in sestram zvesti prijatelji tako, da jih ne podpiramo samo v dobrem, ampak tudi »v stiski«. (Beri Pregovori 17:17.) Brat ali sestra morda še vedno potrebuje tolažbo, ko se preizkušnja že konča. Frances *, ki je v treh mesecih za rakom izgubila oba starša, pravi: »Mislim, da težke preizkušnje povzročijo, da trpimo še dolgo časa. Hvaležna sem za vse zveste prijatelje, ki vedo, da še  vedno čutim bolečino, čeprav je minilo že kar nekaj časa, odkar sta mi umrla starša.«

6. K čemu nas to, da smo zvesti, navede?

⁶ Zvesti prijatelji se žrtvujejo, da bi podpirali svoje brate in sestre. Bratu Petru so na primer diagnosticirali zelo agresivno smrtno bolezen. Njegova žena Kathryn pravi: »Neka zakonca iz občine sta naju peljala na pregled, na katerem so Petru diagnosticirali bolezen. Tisti dan sta se odločila, da naju v teh težavnih razmerah ne bosta pustila samih. Od takrat dalje sta z nama, kadar koli ju potrebujeva.« Res je tolažilno imeti prijatelje, ki nam pomagajo vztrajati v preizkušnjah!

7., 8. Kako se je Tihik izkazal za zanesljivega, kot to piše v Kološanom 4:7–9?

⁷ Tihik, kristjan iz rimske province v Aziji, izstopa kot zvest Pavlov prijatelj. (Apd. 20:4) Ko je Pavel okoli leta 55 n. št. organiziral zbiranje denarja za judovske kristjane, je morda prosil Tihika, naj mu pomaga pri tej pomembni nalogi. (2. Kor. 8:18–20) Kasneje, ko je bil Pavel prvič zaprt v Rimu, mu je Tihik pomagal kot osebni sel. Občinam v Aziji je posredoval Pavlova spodbudna pisma in sporočila. (Kol. 4:7–9)

⁸ Tihik je ostal Pavlov zanesljivi prijatelj. (Titu 3:12) Takrat niso bili vsi kristjani tako zanesljivi kot Tihik. Okoli leta 65 n. št. je Pavel, ko je bil drugič zaprt, napisal, da so se številni kristjani iz province Azije nehali družiti z njim, ker so se verjetno bali nasprotovanja. (2. Tim. 1:15) Toda Pavel se je lahko zanesel na Tihika in mu dal še eno nalogo. (2. Tim. 4:12) Pavel je prav gotovo cenil, da je imel tako dobrega prijatelja, kot je bil Tihik.

9. Kako lahko posnemamo Tihika?

⁹ Tihika lahko posnemamo tako, da smo zanesljivi prijatelji. Svojim bratom  in sestram ne bomo samo obljubili, da jim bomo pomagali, ampak bomo zanje naredili tudi kaj praktičnega. (Mat. 5:37; Luk. 16:10) Ko tisti, ki potrebujejo pomoč, vedo, da se lahko zanesejo na nas, jim je to v pravo tolažbo. Neka sestra pojasni, zakaj: »Lahko si povsem miren, ker veš, da bo posameznik, ki ti je obljubil pomoč, prišel pravočasno in naredil, kar je obljubil.«

10. Kje lahko tisti, ki se spoprijemajo s preizkušnjo ali razočaranjem, najdejo tolažbo, kot je to omenjeno v Pregovorih 18:24?

¹⁰ Tisti, ki se spoprijemajo s preizkušnjo ali razočaranjem, pogosto najdejo tolažbo v tem, da se zaupajo zanesljivemu prijatelju. (Beri Pregovori 18:24.) Bijay je bil razočaran, ko je bil njegov sin izobčen. Rekel je: »Svoje občutke sem moral povedati nekomu, ki sem mu lahko zaupal.« Carlos je zaradi napake, ki jo je naredil, izgubil dragoceno odgovornost v občini. Takole pravi: »Potreboval sem ‚varen kraj‘, kjer sem lahko odkrito izrazil svoje občutke, ne da bi se bal, da me bo kdo obsojal.« Carlos je takšen varen kraj našel pri starešinah, ki so mu pomagali premagati njegovo težavo. V tolažbo mu je bilo vedeti, da so starešine obzirni in da ne bodo drugim govorili o tem, kar jim je povedal.

11. Kako smo lahko zanesljivi prijatelji?

¹¹ Da bi bili zanesljivi prijatelji, moramo razvijati potrpežljivost. Ko je Žanno zapustil mož, je tolažbo našla tako, da je svoje občutke zaupala tesnim prijateljem. Takole pove: »Potrpežljivo so me poslušali, čeprav sem verjetno kar naprej ponavljala iste stvari.« Tudi ti si lahko dober prijatelj, tako da si dober poslušalec.

12. Kdo je bil Marko in kako je pokazal voljnega duha?

¹² Marko je bil judovski kristjan iz Jeruzalema. Njegov bratranec Barnaba je bil dobro znan misijonar. (Kol. 4:10) Markova družina je bila v gmotnem pogledu dobro preskrbljena, toda gmotne stvari za Marka niso bile najpomembnejše. V življenju je kazal voljnega duha. Bil je vesel, da je služil drugim. V različnih obdobjih je na primer služil z apostolom Pavlom in Petrom, ki sta izpolnjevala svoje odgovornosti, medtem ko je Marko verjetno skrbel za njune fizične potrebe. (Apd. 13:2–5; 1. Pet. 5:13) Pavel je opisal Marka kot enega od svojih »sodelavcev za Božje kraljestvo«, ki mu je pomagal in ga krepčal. (Kol. 4:10, 11)

13. Kako je iz 2. Timoteju 4:11 razvidno, da je Pavel cenil Markovo zvesto služenje?

¹³ Marko je postal eden od Pavlovih najtesnejših prijateljev. Ko je bil Pavel okoli leta 65 n. št. zadnjič zaprt v Rimu, je Timoteju napisal drugo pismo. V tem pismu je prosil Timoteja, naj pride v Rim in s sabo pripelje Marka. (2. Tim. 4:11) Brez dvoma je Pavel cenil Markovo preteklo zvesto služenje, zato je prosil, da bi bil med tem pomembnim časom ob njem. Marko je Pavlu praktično pomagal, morda tako, da mu je priskrbel hrano ali zvitke in črnilo. Podpora in spodbude, ki jih je Pavel dobil, so mu verjetno pomagale vztrajati v zadnjih dneh pred usmrtitvijo.

14., 15. Kako vse lahko drugim praktično pomagamo, kot se to naučimo iz besed, zapisanih v Mateju 7:12?

 ¹⁴ Beri Matej 7:12. Ko doživljamo težke čase, gotovo zelo cenimo tiste, ki nam ponudijo praktično pomoč. Ryan, ki je v tragični nesreči nepričakovano izgubil očeta, pravi: »Veliko je vsakodnevnih stvari, ki se ti zdijo nemogoče, ko trpiš. Zelo tolažilno je, ko ti nekdo pomaga, tudi če naredi kaj majhnega.«

¹⁵ Če smo pozorni in znamo dobro opazovati, bomo našli praktične načine, da pomagamo drugim. Neka sestra se je na primer odločila, da bo prej omenjenima Petru in Kathryn pomagala priti na vse zdravstvene preglede. Tako Peter kot Kathryn nista mogla več voziti, zato je sestra naredila urnik, da so se bratje in sestre, ki so ponudili prevoz, lahko izmenjevali. Kako jima je to pomagalo? Kathryn pove: »Čutila sva, kot da je breme padlo z najinih ramen.« Ne podcenjujmo tega, kako tolažilno lahko na druge vpliva praktična pomoč, pa čeprav storimo kaj majhnega.

16. Kaj pomembnega se glede tega, da smo drugim v tolažbo, naučimo iz Markovega zgleda?

¹⁶ Učenec Marko, ki je živel v prvem stoletju, je bil gotovo zelo zaposlen kristjan. Imel je pomembne teokratične odgovornosti, med drugim tudi to, da je napisal evangelij, ki nosi njegovo ime. Vendar je Marko nekaj časa namenil temu, da je tolažil Pavla, in ta je vedel, da Marka lahko prosi za pomoč. Sestra Angela, ki je morala preboleti nasilno smrt enega od svojih družinskih članov, je cenila podobno pomoč tistih, ki so jo tolažili. »Ko ti prijatelji iskreno želijo pomagati, k njim ni težko pristopiti,« pravi. »Pripravljeni so pomagati in jih tega ni strah narediti.« Lahko se vprašamo: Ali sem znan po tem, da na praktične načine tolažim sovernike?

17. Kako nas lahko premišljevanje o 2. Korinčanom 1:3, 4 spodbudi, da tolažimo druge?

¹⁷ Ni nam težko najti bratov in sester, ki potrebujejo tolažbo. Povemo jim lahko iste spodbudne misli, s katerimi so drugi tolažili nas. Sestra Nina, ki ji je umrla babica, pove: »Jehova nas lahko uporabi, da tolažimo druge, če mu to dovolimo.« (Beri 2. Korinčanom 1:3, 4.) Prej omenjena Frances pravi: »Besede iz 2. Korinčanom 1:4 so resnične. Drugim lahko damo isto tolažbo, kot smo je bili deležni sami.«

18. a) Zakaj je nekatere morda strah tolažiti druge? b) Kako lahko učinkovito tolažimo druge? Povej primer.

¹⁸ Iščimo načine, da bi tolažili druge, tudi če nas je tega strah. Morda nas je strah, ker ne vemo, kaj povedati nekomu, ki je v težkih okoliščinah, oziroma kaj lahko zanj naredimo. Starešina Paul se spominja, kako so ga nekateri tolažili, ko mu je umrl oče. »Ni jim bilo lahko priti k meni in se pogovarjati z mano,« pravi. »Niso vedeli, kaj naj rečejo. Vendar sem cenil to, da so me želeli podpirati in tolažiti.« Podobno je rekel brat Tajon, zatem ko je doživel močan potres: »Iskreno lahko rečem, da se ne spomnim vsakega sporočila, ki so mi ga soverniki poslali v dnevih po potresu. Spomnim pa se, da so se zanimali zame in se želeli prepričati, da je z mano vse v redu.« Druge lahko učinkovito tolažimo, če pokažemo, da se zanje zanimamo.

19. Zakaj si odločen, da boš vir tolažbe?

¹⁹ Bolj ko se bližamo koncu te stvarnosti, bolj se bodo razmere v svetu slabšale in življenje bo vsak dan težje. (2. Tim. 3:13) Ker smo nepopolni in delamo napake, še naprej potrebujemo tolažbo. Eden od razlogov, zakaj je apostol Pavel lahko vztrajal do konca svojega življenja, je ta, da so ga tolažili sokristjani. Bodimo tudi mi zvesti kot Aristarh, zanesljivi kot Tihik in pripravljeni služiti kot Marko. Če bomo tako delali, bomo našim bratom in sestram pomagali ostati trdni v veri. (1. Tes. 3:2, 3)