1., 2. Kako Jehova radodarno uporablja naravne vire?

JEHOVA je radodaren Bog. Vse, kar imamo, je od njega. Jehova ima v lasti vse zlato in srebro ter vsa druga naravna bogastva in z njimi ohranja življenje na zemlji. (Ps. 104:13–15; Hag. 2:8) V Svetem pismu najdemo številne pripovedi o tem, kako je Jehova uporabil te vire, da je čudežno poskrbel za svoje ljudstvo.

² Jehova je 40 let oskrboval Izraelce z mano in vodo, ko so bili v pustinji. (2. Mojz. 16:35) Zaradi tega jim »ničesar [. . .] ni manjkalo«. (Neh. 9:20, 21) Jehova je po preroku Elizeju povzročil čudež, da je zvesti vdovi pomnožil majhno količino olja, ki ga je imela. S tem Božjim darilom je vdova lahko odplačala dolgove in imela še dovolj denarja, da je s sinovoma lahko živela naprej. (2. kra. 4:1–7) Jezus je z Jehovovo pomočjo čudežno priskrbel hrano in celo denar, kadar je bilo treba. (Mat. 15:35–38; 17:27)

3. Kaj bomo pregledali v tem članku?

³ Jehova poseduje neizmerno naravno bogastvo, s katerim vzdržuje zemeljsko stvarstvo. Kljub temu vabi svoje  služabnike, da s svojimi sredstvi podpirajo delovanje njegove organizacije. (2. Mojz. 36:3–7; beri Pregovori 3:9.) Zakaj Jehova od nas pričakuje, da mu s svojimi dragocenostmi povrnemo? Kako so zvesti posamezniki v preteklosti finančno podpirali dejavnosti Jehovovih predstavnikov? In kako organizacija porablja denar, ki se danes prispeva? V tem članku bomo dobili odgovore na ta vprašanja.

4. Kaj pokažemo Jehovu, kadar podpiramo njegovo delo?

⁴ Jehovu dajemo, ker ga ljubimo in cenimo. Naše srce je polno hvaležnosti, ko premišljujemo, kaj vse je Jehova že storil za nas. Kralj David je med pojasnjevanjem, kaj vse se bo potrebovalo za gradnjo templja, priznal, da vse, kar dobimo, dobimo od Jehova in da je vse, kar Jehovu damo, od tega, kar nam je že dal. (Beri 1. kroniška 29:11–14.)

5. Kako Sveto pismo pokaže, da je nesebično dajanje temeljni vidik pravega čaščenja?

⁵ Dajanje je tudi del našega čaščenja Jehova. Apostol Janez je v videnju slišal Jehovove služabnike v nebesih reči: »Vreden si, Jehova, naš Bog, prejemati slavo, čast in moč, ker si vse ustvaril; po tvoji volji vse to obstaja in je bilo ustvarjeno.« (Raz. 4:11) Ali se ne strinjaš, da je Jehova vreden, da mu izkazujemo vso slavo in čast, s tem da mu dajemo najboljše, kar imamo? Jehova je po Mojzesu zapovedal Izraelcem, da pridejo pred njega ob treh vsakoletnih praznikih. Izraelci niso smeli na te praznike priti »pred Jehova praznih rok«. Takšno dajanje je bilo namreč del čaščenja. (5. Mojz. 16:16) Ravno tako je danes nesebično dajanje, s katerim pokažemo, da cenimo in podpiramo delovanje zemeljskega dela Jehovove organizacije, temeljni vidik čaščenja Boga.

6. Zakaj je dajanje za nas dobro? (Glej sliko pri naslovu.)

⁶ Dajanje je dobro za nas. Našemu zdravju koristi, če radodarno dajemo, in ne le prejemamo. (Beri Pregovori 29:21.) Pomisli na otroka, ki mu starša dajeta skromno žepnino in del te žepnine porabi za to, da jima kupi darilo. Kako zelo morata starša ceniti to darilo! Sin ali hčerka, ki pionira in živi doma, morda prispeva staršema nekaj denarja za gospodinjske stroške. Čeprav starša mogoče tega ne pričakujeta, bosta morda sprejela te prispevke, saj lahko tako otrok pokaže, da ceni vse, kar delata zanj. Podobno se Jehova zaveda, da je to, da dajemo od svojih dragocenosti, za nas dobro.

7., 8. Kako so Jehovovi služabniki v svetopisemskih časih dali zgled v tem, da so a) prispevali za določene projekte? in b) finančno podpirali tiste, ki so vodili delo?

⁷ Iz Svetega pisma izvemo, da je bilo Jehovovim služabnikom v navadi, da so prispevali od svojih sredstev. V nekaterih primerih je Jehovovo ljudstvo prispevalo za določene projekte. Na primer, Mojzes je spodbudil Izraelce, naj prispevajo za izdelavo svetega šotora, podobno kot jih je kasneje kralj David spodbudil, naj prispevajo za gradnjo templja. (2. Mojz. 35:5; 1. krn. 29:5–9) Med vladanjem kralja Joaša so duhovniki uporabili zbrani denar za to, da se je obnovila Jehovova hiša. (2. kra. 12:4, 5) Ko so kristjani v zgodnji krščanski  občini izvedeli, da je sovernike prizadela lakota, so »sklenili, da bodo bratom, ki prebivajo v Judeji, vsak po svojih zmožnostih poslali pomoč«. (Apd. 11:27–30)

⁸ V drugih primerih je Jehovovo ljudstvo finančno podpiralo tiste, ki so vodili delo. Pod Mojzesovo postavo Levijevi sinovi niso prejeli dediščine tako kakor drugi rodovi. Levitom so drugi Izraelci dajali desetino in zaradi tega so se leviti lahko osredotočili na svoje delo v svetem šotoru. (4. Mojz. 18:21) Podobno so kasneje Jezusa in njegove apostole podpirale radodarne ženske, »ki so jim stregle iz svojega imetja«. (Luk. 8:1–3)

9. Od kod so izvirali nekateri prispevki v preteklosti?

⁹ Seveda so bili viri teh prispevkov različni. Ko so Izraelci prispevali za izdelavo svetega šotora v pustinji, so verjetno darovali od tega, kar so prinesli s seboj iz Egipta. (2. Mojz. 3:21, 22; 35:22–24) V prvem stoletju so nekateri kristjani prodali, kar so imeli v lasti, denimo polja ali hiše, nato pa denar od prodanega prinesli apostolom. Apostoli so zbrana sredstva razdelili sovernikom v stiski. (Apd. 4:34, 35) Drugi so dajali denar na stran in redno prispevali. (1. Kor. 16:2) Tako so posamezniki različnih družbenih položajev – od zelo bogatih do zelo revnih – lahko sodelovali pri dajanju. (Luk. 21:1–4)

10., 11. a) Kako lahko posnemamo radodarne Jehovove služabnike iz svetopisemskih časov? b) Kako gledaš na čast, da lahko podpiraš delo v prid Kraljestva?

¹⁰ Tudi danes se naši prispevki morda potrebujejo za določen namen. Na primer, ali se za tvojo občino načrtuje gradnja nove kraljestvene dvorane? Ali pa kraljestveno dvorano trenutno obnavljate? Morda vemo, da se potrebujejo finančna sredstva za obnovo krajevnega podružničnega urada, za zborovanje, ki ga obiščemo, ali za pomoč bratom in sestram, ki jih je prizadela naravna nesreča. S svojimi prispevki tudi podpiramo tiste, ki opravljajo delo na svetovnem sedežu in v podružničnih uradih po svetu. Poleg tega prispevamo za misijonarje, posebne pionirje in tiste v okrajnem delu. Tvoja občina ima prav gotovo tudi trajno resolucijo za to, da se finančno podpira svetovni program za gradnjo zborskih in kraljestvenih dvoran, od katerega imajo koristi bratje in sestre po vsem svetu.

¹¹ Vsak od nas lahko s prispevki podpira delo, ki ga Jehova opravlja v teh zadnjih dneh. Večina sredstev se prispeva anonimno. V kraljestveni dvorani lahko neopazno prispevamo v prispevčno skrinjico ali pa to storimo po spletnem mestu jw.org. Morda se nam zdi, da so naši skromni prispevki nepomembni. Vendar se danes večina prispevanega denarja zbere od številnih majhnih prispevkov, ne pa od nekaj velikih vsot. Naši bratje in sestre, celo tisti, ki živijo v slabih gospodarskih razmerah, posnemajo zgodnje kristjane v Makedoniji. Ti so bili v »hudi revščini«, vendar so vseeno vneto prosili za čast, da bi smeli darovati, in so to tudi radodarno storili. (2. Kor. 8:1–4)

12. Kako si organizacija prizadeva kar najbolje porabljati prispevana sredstva?

¹² Vodstveni organ v molitvi skrbno premisli, kako lahko zvesto in preudarno porablja sredstva, ki jih dobiva  organizacija. (Mat. 24:45) Prejeta sredstva ustrezno razporeja in porablja. (Luk. 14:28) V svetopisemskih časih so oskrbniki, ki so skrbeli za posvečen denar, pazili, da so se prispevki porabili samo za to, za kar so bili namenjeni. Na primer, Ezra je potoval v Jeruzalem z darom, ki ga je prejel od perzijskega kralja, in sicer z zlatom, srebrom in drugim materialom, kar bi bilo danes vredno več kot 85 milijonov evrov. Ezra je na ta sredstva gledal kot na prostovoljni dar Jehovu, zato je skrbno pazil, da je zaščitil te dragocenosti na nevarnem potovanju skozi sovražno področje. (Ezra 8:24–34) Apostol Pavel je zbral sredstva za pomoč sokristjanom v Judeji. Naredil je vse potrebno, da so tisti, ki so odnesli sredstva, skrbeli »pošteno [. . .] za vse, ne le v očeh Jehova, temveč tudi v očeh ljudi«. (Beri 2. Korinčanom 8:18–21.) Naša organizacija danes posnema zgled Ezra in Pavla, tako da zelo skrbno pazi, kako ravna s prispevanimi sredstvi in za kaj jih porablja.

13. Kako naj bi gledali na nedavne poenostavitve v organizaciji?

¹³ Družinski člani morajo morda narediti nekatere spremembe, ko skušajo uravnovesiti prihodke in odhodke ali ko razmišljajo, kako poenostaviti življenje in zmanjšati stroške, da bi lahko več naredili za Jehova. Enako velja za Jehovovo organizacijo. Zadnja leta smo se lotili številnih novih vznemirljivih projektov. Občasno je bilo zaradi tega več odhodkov kakor prihodkov. Zato organizacija išče možnosti, kako zmanjšati stroške in poenostaviti delo, tako da bi z našimi radodarnimi prispevki dosegla največ, kar lahko.

14.–16. a) Za kaj vse se uporabljajo naši prispevki? b) Kako to, za kar se porabijo prispevki, koristi tebi?

¹⁴ Številni dolgoletni Jehovovi služabniki pravijo, da še nikoli nismo bili tako bogato oskrbljeni v duhovnem pogledu kot danes. Samo pomisli! V zadnjih letih smo dobili spletno mesto jw.org in JW Broadcasting. Sveto pismo – prevod novi svet je na voljo v vedno več jezikih. V letih 2014 in 2015 so na nekaterih največjih stadionih po svetu v 14 mestih potekala tridnevna mednarodna zborovanja »Iščite najprej Božje kraljestvo!«. Navzoči so bili navdušeni.

 ¹⁵ Mnogi so izrazili hvaležnost za izredne darove, ki jih prejemajo od Jehovove organizacije. Na primer, glede JW Broadcastinga je zakonski par, ki služi v neki azijski državi, napisal: »Dodeljena sva v majhno mesto. Zato se včasih počutiva, kakor da sva odrezana od vsega, in hitro pozabiva na obsežnost Jehovovega dela. Vendar takoj ko gledava različne posnetke na JW Broadcastingu, se spomniva, da sva del mednarodne bratovščine. Najini dragi krajevni bratje in sestre so zelo navdušeni nad JW Broadcastingom. Velikokrat jih slišiva reči, da se po tem, ko gledajo mesečno oddajo, čutijo bližje članom Vodstvenega organa. Sedaj so ponosnejši kot kdaj prej, da so del Božje organizacije.«

¹⁶ Trenutno se po svetu gradi ali obsežno obnavlja skoraj 2500 kraljestvenih dvoran. Bratje in sestre v Hondurasu so, zatem ko so se začeli zbirati v novi kraljestveni dvorani, napisali: »Zares smo srečni, da smo del Jehovove vesoljne družine in da imamo čudovito svetovno bratovščino. To dvoje nam je omogočilo izpolniti sanje o tem, da smo zgradili kraljestveno dvorano v našem kraju.« Mnogi izrazijo podobno hvaležnost za tem, ko dobijo Sveto pismo in druge publikacije v svojem jeziku, ko prejmejo pomoč ob naravni nesreči ali ko v svojem mestu vidijo rezultate oznanjevanja na javnih krajih.

17. Kako vemo, da Jehova podpira svojo organizacijo?

¹⁷ Tisti, ki nas opazujejo, ne morejo razumeti, kako je mogoče, da vse to delo opravimo samo s prostovoljnimi prispevki. Ko si je direktor nekega velikega podjetja ogledal eno od naših tiskarn, je bil začuden, da vse delo opravljajo prostovoljci in da se podpira s prostovoljnimi prispevki, ne pa s prodajo ali posebnimi akcijami za zbiranje finančnih sredstev. Rekel je, da je to, kar delamo, nemogoče. Strinjamo se! Zavedamo se namreč, da je kaj takega mogoče samo zato, ker delo podpira Jehova. (Job 42:2)

18. a) Kako smo blagoslovljeni, če prispevamo za podporo Kraljestva? b) Kako lahko učimo svoje otroke in nove, da tudi oni prispevajo?

¹⁸ Jehova nam izkazuje čast s tem, da nam daje priložnost, da podpiramo izjemno delo, ki se danes opravlja. Zagotavlja nam, da bomo blagoslovljeni, če bomo prispevali za podporo Kraljestva. (Mal. 3:10) Obljublja, da bo tisti, ki radodarno daje, užival blagostanje. (Beri Pregovori 11:24, 25.) Dajanje nas tudi osrečuje, saj »dajati osrečuje bolj kakor prejemati«. (Apd. 20:35) Imamo prednost, da z besedami in zgledom učimo svoje otroke in nove, kako lahko tudi oni prispevajo in so za to bogato blagoslovljeni.

19. Kako te je ta članek spodbudil?

¹⁹ Vse, kar imamo, je od Jehova. S tem da vračamo Jehovu, kažemo, da ga ljubimo in cenimo vse, kar je že storil za nas. (1. krn. 29:17) Ko je izraelsko ljudstvo prispevalo za gradnjo templja, »se je veselilo tega, da je prostovoljno darovalo, saj je Jehovu darovalo z nerazdeljenim srcem«. (1. krn. 29:9) Podobno naj bo tudi nam še naprej v veselje in zadovoljstvo, da vračamo Jehovu to, kar prejemamo iz njegove roke.