Jezus si je pridobil lastnosti, zaradi katerih je bil kasneje, ko je bil na zemlji, čudovit zgled sodelavca za tiste, ki so se družili z njim. Kaj se lahko naučimo od njega? Če podrobno preučimo njegov zgled, lahko najdemo tri načela, ki nam pomagajo postati dobri sodelavci. Ta načela nam bodo pomagala, da bomo lažje sodelovali med seboj in bili bolj enotni.

Dober sodelavec je ponižen, ceni tiste, s katerimi sodeluje, in pozornosti ne usmerja nase. Jezus se je takšne ponižnosti naučil od svojega Očeta. Čeprav je Jehova edini, ki mu pripada naziv Stvarnik, je pozornost usmeril na vlogo, ki jo je kot sodelavec imel njegov Sin. To se vidi iz tega, kar je rekel: »Naredimo človeka po svoji podobi.« (1. Mojz. 1:26) Jezus je verjetno cenil, da je Jehova tako ponižen. (Ps. 18:35)

Ko je bil Jezus na zemlji, je pokazal podobno ponižnost. Takrat, ko so ga hvalili za to, kar je naredil, je zasluge pripisal Jehovu. (Mar. 10:17, 18; Jan. 7:15, 16) Trudil se je ohranjati mir s svojimi učenci in je nanje gledal kot na svoje prijatelje, ne pa kot na sužnje. (Jan. 15:15) Da bi jih poučil o ponižnosti, jim je celo umil noge. (Jan. 13:5, 12–14) Tudi mi bi morali ceniti svoje sodelavce  in dati njihove želje pred svoje. Ko drug drugemu izkazujemo čast in nam ni pomembno, komu grejo zasluge, lahko dosežemo veliko več. (Rim. 12:10)

Ponižen človek se zaveda, da uspeh »prinese množica svetovalcev«. (Preg. 15:22) Ne glede na izkušnje ali sposobnosti, ki jih imamo, si moramo zapomniti, da noben človek ne ve vsega. Celo Jezus je priznal, da ni vedel določenih stvari. (Mat. 24:36) Zanimalo ga je tudi, kaj njegovi učenci, ki so bili nepopolni, vejo oziroma o čem razmišljajo. (Mat. 16:13–16) Nič čudnega, da so bili njegovi sodelavci ob njem sproščeni! Podobno je z nami. Če se ponižno zavedamo svojih omejitev in prisluhnemo mnenju drugih, prispevamo k mirnim odnosom in skupaj dosežemo uspeh.

Še posebej za starešine je pomembno, da posnemajo Jezusovo ponižnost, ko sodelujejo skupaj. Ne smejo pozabiti, da lahko na sestankih starešin sveti duh vpliva na katerega koli starešina. Če na teh sestankih vlada sproščeno ozračje, tako da lahko vsak pove svoje mnenje, bodo sprejeli odločitve, ki bodo koristile vsem v občini.

Dober sodelavec je razumen, ko sodeluje z drugimi. Je prilagodljiv in pripravljen popustiti. Jezus je zagotovo imel številne priložnosti, da je videl Očetovo razumnost. Jehova ga je na primer poslal, da ljudi reši pred smrtno obsodbo, ki si jo zaslužijo. (Jan. 3:16)

Jezus je popustil, ko je bilo to potrebno ali primerno. Spomnimo se, kako je pomagal neki Feničanki, čeprav je bil poslan k Izraelcem. (Mat. 15:22–28) Razumen je bil tudi v tem, kar je pričakoval od svojih učencev. Ko ga je njegov prijatelj Peter javno zatajil, mu je bil pripravljen odpustiti. Kasneje mu je zaupal pomembne odgovornosti. (Luk. 22:32; Jan. 21:17; Apd. 2:14; 8:14–17; 10:44, 45) Jezusov zgled jasno pokaže, da bi morala biti naša »razumnost znana vsem ljudem«, tako da smo pripravljeni popustiti. (Fil. 4:5)

Razumnost nas bo tudi spodbudila, da bomo prilagodljivi, da bi lahko v miru sodelovali z različnimi ljudmi. Jezus se je tako  dobro razumel z drugimi, da so ga njegovi sovražniki, ki so bili nanj ljubosumni, obtožili, da je »prijatelj davkarjev in grešnikov«, ki so prisluhnili njegovemu sporočilu. (Mat. 11:19) Ali lahko tako kot Jezus dobro sodelujemo z drugimi? Brat Louis, ki je pri potujočem delu in v Betelu sodeloval z različnimi ljudmi, pravi: »Ko sem sodeloval z drugimi, sem si skušal predstavljati, da gradim zid iz kamnov nepravilnih oblik. Če nekatere kamne postaviš malo drugače, lahko zgradiš raven zid. Tudi sam sem se trudil prilagajati, da bi bil zid na koncu raven.« Res lep zgled!

Kdaj lahko pokažemo razumnost, ko sodelujemo s svojo občino? To lahko naredimo, ko smo s svojo oznanjevalsko skupino. Mogoče sodelujemo z oznanjevalci, ki imajo drugačne družinske odgovornosti kot mi ali so druge starosti. Lahko prilagodimo tempo ali način oznanjevanja, da bi jim pomagali bolj uživati na oznanjevanju.

Dober sodelavec je pripravljen »deliti z drugimi«. (1. Tim. 6:18) Ko je Jezus sodeloval s svojim Očetom, je lahko opazil, da ta pred njim ničesar ne skriva. Ko je Jehova »pripravil nebo«, je bil Jezus zraven in se je lahko učil od njega. (Preg. 8:27) Kasneje je Jezus z veseljem svojim učencem povedal vse, kar je »slišal od svojega Očeta«. (Jan. 15:15) Tudi mi bi morali biti pripravljeni deliti svoje znanje in izkušnje s sodelavci. Dober sodelavec pomembnih informacij prav gotovo ne bo zadržal zase, zato da bi nad drugimi ohranil nadzor. Z njimi bo z veseljem delil to, kar zna.

Poleg tega lahko sodelavce spodbudimo z besedami. Ali nismo veseli, ko kdo opazi naš trud in nam pove, da je zanj hvaležen? Jezus si je vzel čas, da je svojim sodelavcem povedal, kaj dobrega je opazil pri njih. (Primerjaj Matej 25:19–23; Luka 10:17–20.) Rekel jim je celo, da bodo opravljali »še večja dela« od njega. (Jan. 14:12) Na večer pred svojo smrtjo je zveste apostole pohvalil z besedami: »Vi ste tisti, ki ste v mojih preizkušnjah vztrajali z menoj.« (Luk. 22:28) Samo predstavljajmo si, kako so se jih te besede dotaknile in jih spodbudile k dejanjem! Če si vzamemo čas in pohvalimo svoje sodelavce, bodo zagotovo bolj veseli in verjetno tudi bolj učinkoviti.

Brat Kayode pravi: »Ni treba, da smo popolni, da bi bili dobri sodelavci. Vseeno lahko tistim, s katerimi sodelujemo, olajšamo delo in jih razveselimo.« Ali si takšen sodelavec? Zakaj ne bi kakega brata ali sestro vprašal, kako ti gre na tem področju? Če soverniki radi sodelujejo s tabo, tako kot so učenci radi sodelovali z Jezusom, lahko rečeš kot apostol Pavel: »Smo sodelavci za vašo radost.« (2. Kor. 1:24)