Včasih smo menili tako. Videti je bilo, da se to sklada s tem, kar je zapisano v Hebrejcem 12:16. V tej vrstici beremo, da Ezav ni cenil svetih stvari in da se je »v zameno za en obrok hrane odrekel pravicam, ki jih je imel kot prvorojenec,« in jih dal Jakobu. Zdelo se je, kot da to namiguje na to, da je Jakob s pridobljenimi pravicami prvorojenstva lahko postal del rodovne linije Mesijevih prednikov. (Mat. 1:2, 16; Luk. 3:23, 34)

Toda ponovni pregled svetopisemskih pripovedi odkriva, da je lahko moški postal Mesijev prednik ne glede na to, ali je bil prvorojenec ali ne. Preglejmo nekaj dokazov:

Jakob oziroma Izrael je po Leji dobil prvorojenca Rubena. Jakobov prvi sin po ljubljeni ženi Raheli pa je bil Jožef. Ko je Ruben zagrešil nekaj napačnega, je pravica prvorojenstva prešla na Jožefa. (1. Mojz. 29:31–35; 30:22–25; 35:22–26; 49:22–26; 1. krn. 5:1, 2) Toda Mesijeva rodovna linija ni potekala niti po Rubenu niti po Jožefu. Potekala je po Judu, Jakobovem četrtem sinu, ki ga je rodila Leja. (1. Mojz. 49:10)

 V Luku 3:32 je naštetih šest posameznikov v rodovni liniji, ki je vodila do Mesija. Pet jih je bilo očitno prvorojencev. Tako se je Boazu rodil Obed, temu pa se je rodil Jesej. (Ruta 4:17, 20–22; 1. krn. 2:10–12)

Toda Jesejev sin David ni bil prvorojenec. Bil je zadnji od osmih sinov. Vendar je Mesijeva rodovna linija potekala po Davidu. (1. Sam. 16:10, 11; 17:12; Mat. 1:5, 6) Tudi Davidov sin Salomon, ki je bil naslednji v rodovni liniji, ni bil prvorojenec. (2. Sam. 3:2–5)

To ne pomeni, da biti prvorojenec ni bilo pomembno. Prvorojenec je imel časten položaj in pogosto je postal naslednji poglavar družine. Takšen sin je tudi podedoval dvojni delež imetja. (1. Mojz. 43:33; 5. Mojz. 21:17; Joz. 17:1)

Toda pravica prvorojenstva se je lahko prenesla. Abraham je odslovil Izmaela in pravico prvorojenstva prenesel na Izaka. (1. Mojz. 21:14–21; 22:2) In kot smo že omenili, je bila pravica prvorojenstva prenesena z Rubena na Jožefa.

Sedaj pa ponovno poglejmo stavek iz Hebrejcem 12:16, kjer piše, naj pazimo, »da ne bo nobenega nečistnika ne nikogar, ki ne ceni svetih stvari, kakor Ezav, ki se je v zameno za en obrok hrane odrekel pravicam, ki jih je imel kot prvorojenec«. Kaj je sporočilo teh besed?

Apostol Pavel tukaj ni govoril o Mesijevem rodu. Pred tem je kristjanom prigovarjal, naj ravnajo »steze svojim nogam«. Tako jim ne bo »odvzeta Božja nezaslužena dobrotljivost«, kar bi se žal lahko zgodilo, če bi se zapletli v spolno nemoralo. (Heb. 12:12–16) Če bi to storili, bi bili podobni Ezavu. Ezav ni cenil »svetih stvari« in je dobesedno popustil posvetnemu početju.

Ezav je živel v času očakov in občasno je morda celo imel prednost darovati žrtve. (1. Mojz. 8:20, 21; 12:7, 8; Job 1:4, 5) Toda zaradi mesenega razmišljanja je vse takšne prednosti prvorojenca zapravil za skledo enolončnice. Morda se je hotel ogniti trpljenju, ki je bilo napovedano za Abrahamove potomce. (1. Mojz. 15:13) Ezav je to, da se nagiba k posvetnemu ravnanju, torej da ne ceni svetih reči, pokazal tudi s tem, da se je poročil z ženskama, ki nista častili Jehova, s čimer je razžalostil svoja starša. (1. Mojz. 26:34, 35) Bil je pravo nasprotje Jakoba, ki je za ženo izbral častilko pravega Boga! (1. Mojz. 28:6, 7; 29:10–12, 18)

Kaj lahko torej sklenemo glede rodovne linije, ki je vodila do Jezusa, Mesija? Včasih je potekala po prvorojencu, toda ne vedno. Judje so se tega dejstva zavedali in ga sprejeli, ko so priznali, da je Kristus potomec Davida, Jesejevega zadnjega sina. (Mat. 22:42)