Apostol Pavel je kristjanom v Tesaloniki napisal: »Če kdo ni poslušen temu, kar smo napisali v tem pismu, ga zaznamujte.« (2. Tes. 3:14) Do zdaj smo te besede razumeli kot navodilo starešinam. Če nek posameznik kljub večkratnim nasvetom še vedno ni spoštoval svetopisemskih načel, so se starešine lahko odločili, da bodo v občini imeli svarilni govor. Po tem govoru so se oznanjevalci v prostem času izogibali druženju s takšnim posameznikom.

Vendar je razumevanje teh Pavlovih besed treba spremeniti. Zdaj razumemo, da se Pavlov nasvet nanaša na odločitev, ki jo mora v določenih okoliščinah sprejeti vsak posameznik v občini. Torej starešinam ni več treba pripravljati svarilnega govora. Zakaj je prišlo do te spremembe? Razmislimo, o čem je govoril Pavel, ko je dal ta nasvet.

Pavel je zapisal, da so nekateri v občini živeli »neurejeno«. Glede tega jim je svetoval na podlagi Božje Besede, ampak njegove nasvete so zavračali. Med prejšnjim obiskom jim je rekel: »Kdor noče delati, naj tudi ne jé.« Kljub temu nekateri še vedno niso želeli delati, da bi se lahko preživljali, čeprav so bili tega zmožni. Prav tako so se vmešavali v zadeve drugih. Kako naj bi se kristjani obnašali do takšnih posameznikov? (2. Tes. 3:6, 10–12)

Pavel je rekel, naj takega človeka zaznamujejo. Grška beseda, ki se prevaja z »zaznamujte«, zajema misel, da takšnega človeka prepoznamo in se zavedamo, da lahko na nas slabo vpliva. Pavel je ta nasvet dal celotni občini, ne pa samo starešinam. (2. Tes. 1:1; 3:6) Zato se bo vsak posameznik v občini, ki opazi, da nek sokristjan ne upošteva nasvetov iz Božje Besede, odločil, da se z njim neha družiti.

Ali to pomeni, da se do njega vedemo tako kot do nekoga, ki je odstranjen iz občine? Ne, saj je Pavel dodal: »Svetujte mu kot bratu.« Torej se bodo posamezniki v občini s tistim, ki je zaznamovan, še vedno družili na shodih in oznanjevanju. Ampak z njim se ne bodo družili v prostem času ali pri razvedrilu. Zakaj ne? »Da ga bo postalo sram,« je rekel Pavel. Ko se torej nehamo družiti s sokristjanom, ga mogoče postane sram in svoje vedenje spremeni. (2. Tes. 3:14, 15)

Kako lahko kristjani danes upoštevamo ta nasvet? Najprej se moramo prepričati, da je sokristjanovo vedenje res »neurejeno«. Pavel ni govoril o tistih, ki v zadevah, ki so stvar vesti, ravnajo drugače kot mi ali pa imajo enostavno drugačno mnenje. Prav tako ni govoril o tistih, ki so nas prizadeli. Govoril je o tistih, ki zavestno zavračajo nasvete iz Božje Besede.

Če opazimo, da sokristjan kaže takšno uporniško stališče, a bomo sprejeli osebno odločitev, da se z njim ne družimo v prostem času ali pri razvedrilu. Ker je to osebna odločitev, se o tem ne bomo pogovarjali s tistimi, ki niso ožji člani naše družine in ne živijo z nami pod isto streho. S sokristjanom pa se bomo še naprej družili na naših shodih in na oznanjevanju. Ko bo spremenil svoje stališče in ravnanje, se bomo z njim ponovno normalno družili.