1. Kaj nam daje veliko veselja?

 JEHOVA želi, da smo srečni. To vemo, ker je veselje del sadu njegovega svetega duha. (Gal. 5:22) Ker dajanje bolj osrečuje kakor prejemanje, smo zelo veseli, če smo povsem zaposleni z oznanjevanjem in s tem, da na različne načine pomagamo sovernikom. (Apd. 20:35)

2., 3. a) Katera dva dejavnika iz Galačanom 6:4 nam bosta pomagala ostati veseli pri služenju Jehovu? b) Kaj bomo pogledali v tem članku?

² Apostol Pavel je v Galačanom 6:4 omenil dva dejavnika, ki nam bosta pomagala, da bomo ostali veseli. (Beri.) Prvič, naš cilj bi moral biti, da Jehovu damo svoje najboljše. Če to delamo, bi morali biti veseli. (Mat. 22:36–38) Drugič, ne bi se smeli primerjati z drugimi. Ne glede na to, koliko nam omogočajo naše zdravje, usposobljenost ali darovi, bi za to morali biti hvaležni Jehovu. Pravzaprav nam je vse, kar imamo, dal on. Če so drugi bolj učinkoviti v določenih vejah oznanjevanja kot mi, bi mi morali biti veseli. Zakaj? Ker svoje sposobnosti uporabljajo za to, da slavijo Jehova, in ne za to, da bi usmerjali pozornost nase. Z njimi se ne bi smeli primerjati, ampak bi se morali učiti od njih.

³ V tem članku bomo videli, kaj lahko naredimo, ko smo potrti, ker pri služenju Jehovu ne zmoremo več toliko, kot bi si želeli. Spoznali bomo tudi, kako lahko kar  najbolje uporabimo svoje darove in kaj se lahko naučimo iz zgledov drugih.

4. Zaradi česa smo lahko potrti? Povej primer.

⁴ Nekateri Jehovovi služabniki se težko prilagodijo omejitvam, ki jih prinese starost ali slabo zdravje. Tako je bilo s Carol. V preteklosti je služila tam, kjer se je potrebovalo več oznanjevalcev. Takrat je vodila 35 svetopisemskih tečajev in več ljudem pomagala, da so napredovali do posvetitve in krsta. Carol je imela dobre rezultate na oznanjevanju. Nato pa je hudo zbolela in skoraj ni več mogla od doma. Takole pravi: »Vem, da zaradi svoje bolezni ne morem narediti toliko kot drugi, vseeno pa imam občutek, da nisem tako zvesta kot oni. To je boj med željo in realnostjo in težko mi je vztrajati.« Carol želi za Jehova narediti vse, kar lahko. To je res pohvalno. Lahko smo prepričani, da naš sočutni Bog zelo ceni njen trud.

5. a) Kaj bi morali imeti v mislih, če smo potrti, ker ne moremo več toliko narediti, kot bi želeli? b) Kako je brat pri služenju Jehovu ves čas dajal svoje najboljše, kot pokažejo slike?

⁵ Če si včasih potrt, ker ne moreš več toliko narediti, kot bi želel, se vprašaj: Kaj Jehova pričakuje od mene? Jehova od tebe pričakuje, da narediš največ, kar lahko v trenutnih okoliščinah. Predstavljaj si naslednje. Sestra, ki je stara 80 let, je potrta, ker ne more več toliko oznanjevati, kot je takrat, ko je bila stara 40. Čeprav daje svoje najboljše, misli, da to ni dovolj za Jehova. Toda ali je res tako? Razmisli. Če je ta sestra dajala svoje najboljše, ko je bila stara 40, in to še vedno dela pri 80 letih, ni nikoli nehala dajati največ, kar je lahko. Če začnemo razmišljati, da ne naredimo dovolj, da bi ugajali Jehovu, se moramo spomniti, da Jehova določa, kdaj je zadovoljen z nami. Če daš svoje najboljše, bo tako, kot bi ti Jehova rekel: »Dobro si opravil!« (Primerjaj Matej 25:20–23.)

6. Kaj se lahko naučimo od sestre Marie?

⁶ Veselje bomo lažje ohranili, če se bomo osredotočili na to, kar lahko naredimo, in ne na to, česar ne moremo. Razmislimo o sestri Marii. Ima bolezen, ki vpliva na to, koliko lahko oznanjuje. Na začetku je bila potrta in se je počutila nekoristno. Nato pa je pomislila na sestro v občini, ki je nepokretna. Odločila se je, da ji bo pomagala. Takole pravi: »Uredila sem, da sva oznanjevali po telefonu in pismih. Vsakič, ko sva tako sodelovali, sem domov prišla srečna in zadovoljna, ker sem lahko pomagala svoji sestri.« Tudi mi smo lahko bolj veseli, če se fokusiramo na to, kar lahko naredimo, in ne na to, česar ne moremo. Kaj pa, če lahko naredimo več oziroma smo še posebej dobri na nekaterih področjih pri služenju Jehovu?

7. Kakšen praktičen nasvet je apostol Peter dal kristjanom?

⁷ Apostol Peter je v svojem prvem pismu sokristjanom naročil, naj s svojimi darovi in talenti spodbujajo brate in sestre. Napisal je: »Vsak naj dar, ki ga je prejel, uporabi tako, da služi drugim. Bodite dobri oskrbniki Božje nezaslužene dobrote.« (1. Pet. 4:10) Svoje darove  bi morali kar najbolj izkoristiti. Ne bi nas smelo biti strah, da bi s tem pri drugih zbujali ljubosumnost ali jim jemali voljo. Če ne bi kar najbolj izkoristili svojih darov, Jehovu ne bi dajali svojega najboljšega.

8. Zakaj se ne bi smeli bahati s svojimi darovi, kot to piše v 1. Korinčanom 4:6, 7?

⁸ Svoje darove bi morali kar najbolj izkoristiti, vendar moramo paziti, da se z njimi ne bi bahali. (Beri 1. Korinčanom 4:6, 7.) Morda si na primer še posebej uspešen pri vzpostavljanju svetopisemskih tečajev. Tega daru ne bi smel zadrževati. Ampak eno je uporabljati dar, nekaj povsem drugega pa se je hvaliti z njim. Denimo, da si pred kratkim na oznanjevanju začel svetopisemski tečaj. Komaj čakaš, da boš to povedal svoji oznanjevalski skupini. Ko se pridružiš skupini, neka sestra pripoveduje doživetje, ko je oddala revijo. Ona je oddala revijo, ti pa si začel tečaj. Kaj boš naredil? Veš, da bi bilo tvoje doživetje spodbudno za skupino, vendar se odločiš, da boš počakal na primernejšo priložnost, da ne bi jemal veselja sestri, ki je oddala revijo. To je res prijazno od tebe. Predvsem pa ne nehaj ponujati svetopisemskih tečajev. Imaš dar – uporabi ga!

9. Kako bi morali uporabljati svoje darove?

⁹ Zapomnimo si, da so vse naše naravne sposobnosti darilo od Boga. Uporabljati jih moramo za to, da spodbujamo občino, ne pa da usmerjamo pozornost nase. (Fil. 2:3) Če svojo energijo in sposobnosti uporabljamo za to, da izpolnjujemo Božjo voljo, imamo razlog za veselje. Pa ne zato, ker naredimo več od drugih oziroma smo boljši od njih, ampak zato, ker s svojimi darovi slavimo Jehova.

10. Zakaj se ni pametno primerjati z drugimi?

¹⁰ Če posameznik ni pazljiv, bi lahko svoje vrline začel primerjati s šibkostmi nekoga drugega. Brat ima na primer odlične javne govore. To je njegova vrlina. Vendar morda zviška gleda na brata, ki nima tako dobrih govorov. Toda ta brat je morda zelo gostoljuben, dobro vzgaja svoje otroke in je goreč za oznanjevanje. Kako hvaležni smo, da imamo toliko sposobnih bratov in sester, ki svoje darove uporabljajo za to, da služijo Jehovu in pomagajo drugim!

11. Zakaj naj bi se trudili posnemati Jezusov zgled?

¹¹ Čeprav se ne bi smeli primerjati z drugimi, nam lahko koristi, če se učimo iz zgledov zvestih Božjih služabnikov. Vzemimo za primer Jezusa. Čeprav je bil popoln, se lahko učimo iz njegovih lepih lastnosti in tega, kar je delal. (1. Pet. 2:21) Ko se čim bolj trudimo posnemati njegov zgled, postanemo boljši Jehovovi služabniki in bolj učinkoviti na oznanjevanju.

12., 13. Kaj se lahko naučimo od kralja Davida?

¹² V Božji Besedi najdemo številne zglede zvestih moških in žensk, ki so kljub svoji nepopolnosti vredni posnemanja. (Heb. 6:12) Razmisli o kralju Davidu. Jehova je zanj rekel, da je človek, ki je po volji njegovemu srcu. (Apd. 13:22) Toda David še zdaleč ni bil popoln in je naredil nekatere hude napake v življenju. Kljub temu je dober zgled za nas. Zakaj? Ko je bil pokaran, se ni skušal opravičevati, ampak je sprejel strog opomin in mu je bilo iskreno žal za to, kar je naredil. Zato mu je Jehova odpustil. (Ps. 51:3, 4, 10–12)

¹³ Od Davida se lahko učimo tako, da se vprašamo: Kako se odzovem na nasvet? Ali hitro priznam svoje napake ali pa se skušam opravičevati? Ali takoj krivim druge? Ali se močno trudim, da ne bi ponavljal napak? Podobna vprašanja si lahko postaviš, ko bereš o drugih zvestih moških in ženskah iz Svetega pisma. Ali so imeli podobne težave, kot jih imaš ti? Katere pohvalne lastnosti so kazali? Glede vsakega od teh zvestih Jehovovih služabnikov se vprašaj: Kako bi ga lahko še bolj posnemal?

14. Kako nam koristi, če opazujemo zglede sovernikov?

¹⁴ Koristi nam tudi, če opazujemo sovernike, tako mlajše kot starejše. Morda se spomniš koga v svoji občini, ki zvesto vztraja v preizkušnji. To je lahko pritisk vrstnikov, nasprotovanje v družini ali slabo zdravje. Ali pri tem posamezniku vidiš pohvalne lastnosti, ki bi jih rad posnemal? Če razmišljaš o njegovem dobrem zgledu, lahko najdeš kaj, kar ti pomaga vztrajati v preizkušnjah, ki jih imaš sam. Zelo smo veseli in hvaležni, da imamo takšne žive zglede vere, ki jih lahko posnemamo! (Heb. 13:7; Jak. 1:2, 3)

15. Kateri nasvet apostola Pavla nam pomaga, da še naprej z veseljem služimo Jehovu?

¹⁵ Da bi v občini vladala mir in enotnost, se mora vsak od nas truditi po svojih najboljših močeh. Razmislimo o kristjanih v prvem stoletju. Imeli so različne darove in naloge. (1. Kor. 12:4, 7–11) Vendar to ni bil razlog, da bi tekmovali med seboj in se prepirali. Pavel je vse spodbudil, naj naredijo vse, kar je treba, da bi »krepili Kristusovo telo«. Efežanom je napisal: »Ko vsak posamezni del telesa deluje, kot je treba, to prispeva k temu, da telo raste in se krepi z ljubeznijo.« (Efež. 4:1–3, 11, 12, 16) Tisti, ki so to delali, so prispevali k miru in enotnosti, ki ju vidimo tudi v današnjih občinah.

16. Kaj bi moral biti odločen delati? (Hebrejcem 6:10)

¹⁶ Bodi odločen, da se ne boš primerjal z drugimi. Uči se od Jezusa in si prizadevaj posnemati njegove lastnosti. Naj ti koristijo zgledi vere iz Svetega pisma in današnjega časa. Ko se še naprej trudiš dajati svoje najboljše, bodi prepričan, da Jehova »ni nepravičen, da bi pozabil […] [tvoje] delo«. (Beri Hebrejcem 6:10.) Z veseljem služi Jehovu, saj veš, da ceni, ko se mu iz vsega srca trudiš ugajati.