1. Kaj moramo vsi delati?

ALI bi želel teči v tekmi, za katero veš, da je težka, še posebej če si bolan ali utrujen? Verjetno ne. Toda apostol Pavel je rekel, da vsi pravi kristjani sodelujemo v tekmi. (Heb. 12:1) Ne glede na to, ali smo mladi ali stari, polni moči ali utrujeni, moramo vztrajati do konca, če želimo prejeti nagrado, ki nam jo ponuja Jehova. (Mat. 24:13)

2. Zakaj je Pavel lahko govoril brez zadržkov, kot to piše v 2. Timoteju 4:7, 8?

² Pavel je govoril brez zadržkov, saj je v tekmi uspešno »pritekel do konca«. (Beri 2. Timoteju 4:7, 8.) Toda o kateri tekmi je Pavel govoril?

3. O kateri tekmi je govoril Pavel?

³ Pavel je včasih uporabil značilnosti športnih iger, ki so potekale v starodavni Grčiji, da bi poslušalce naučil kaj pomembnega. (1. Kor. 9:25–27; 2. Tim. 2:5) Večkrat je primerjal življenje kristjana s tekmovanjem v teku. (1. Kor. 9:24; Gal. 2:2; Fil. 2:16) Posameznik začne sodelovati v tej »tekmi«, ko se posveti Jehovu in krsti. (1. Pet. 3:21) Ciljno črto preteče, ko mu Jehova podeli nagrado, in sicer večno življenje. (Mat. 25:31–34, 46; 2. Tim. 4:8)

4. Kaj bomo pregledali v tem članku?

⁴ Katere so nekatere podobnosti med tekom na dolge proge in krščanskim življenjem? Obstaja jih veliko. Preglejmo tri od njih. Prvič, teči moramo po pravi poti, drugič, osredotočeni moramo biti na cilj, in tretjič, premagati moramo ovire, ki so na poti.

5. Po kateri poti moramo teči in zakaj?

⁵ Da bi tekači prejeli nagrado, morajo teči po poti, ki jo določi organizator tekme. Podobno moramo tudi mi, če želimo prejeti nagrado, večno življenje, teči po krščanski poti oziroma živeti kot kristjani. (Apd. 20:24; 1. Pet. 2:21) Toda Satan in tisti, ki ga posnemajo, želijo, da bi sprejeli drugačno odločitev, in sicer da bi še naprej tekli z njimi. (1. Pet. 4:4) Posmehujejo se našemu načinu življenja in trdijo, da je njihova pot boljša in da jih vodi k svobodi. Vendar so njihove trditve lažne. (2. Pet. 2:19)

6. Kaj si se naučil iz Brianovega primera?

⁶ Vsak, ki teče s tistimi, ki so pod vplivom Satanovega sveta, bo kmalu spoznal, da pot, ki si jo je izbral, ne vodi v svobodo, ampak v sužnost. (Rim. 6:16) Poglejmo si primer Briana. Starša sta ga spodbujala, naj vztraja na krščanski poti. Toda ko je bil v najstniških letih, se je spraševal, ali ga bo ta pot osrečila. Odločil se je, da bo tekel s tistimi, ki živijo po Satanovih merilih. »Takrat se nisem niti malo zavedal, da me bo tako imenovana svoboda, po kateri sem hrepenel, pahnila v spone zasvojenosti,« pravi Brian. »Čez čas sem začel zlorabljati droge in alkohol ter živeti nemoralno. V naslednjih nekaj letih sem eksperimentiral z vse tršimi in tršimi drogami in postal suženj mnogih od njih. [...] Da bi ohranil svoj življenjski slog, [sem] začel prodajati droge.« Čez čas se je Brian odločil, da bo živel po Jehovovih merilih. Spremenil je svoj način življenja in se leta 2001 krstil. Sedaj je zares srečen, ker je na krščanski poti. *

7. Kateri dve poti sta pred nami, kot to piše v Mateju 7:13, 14?

⁷ Zelo pomembno je, da izberemo pravo pot, po kateri bomo šli. Satan želi, da bi nehali teči po ozki poti, »ki vodi v življenje«, in da bi šli na široko pot, po kateri gre večina ljudi tega sveta. Ta pot je priljubljena in enostavna. Vendar »vodi v pokončanje«. (Beri Matej 7:13, 14.) Da bi ostali na pravi poti in ne bi zašli, moramo zaupati Jehovu in ga poslušati.

8. Kaj naredi tekač, če se spotakne?

⁸ Tekači, ki tekmujejo v teku na dolge proge, so pozorni na pot, ki je pred  njimi, da se ne bi spotaknili. Vendar se lahko zgodi, da stopijo v luknjo na cesti ali pa jih nenamerno spotaknejo drugi tekači. Toda če padejo, se poberejo in tečejo naprej. Osredotočeni so predvsem na končni cilj in nagrado, ne pa na stvari, zaradi katerih so se spotaknili.

9. Kaj bi morali narediti, če se spotaknemo?

⁹ Pri našem teku se morda tudi mi večkrat spotaknemo oziroma naredimo ali rečemo kaj napačnega. Morda pa tisti, ki tečejo z nami, naredijo napako, ki nas prizadene. To lahko pričakujemo. Vsi smo nepopolni in tečemo po isti ozki poti, ki vodi v življenje. Zato je logično, da se bomo kdaj pa kdaj zaleteli drug v drugega. Pavel je priznal, da bomo včasih imeli »razlog za pritožbo proti drugemu«. (Kol. 3:13) Toda ne osredotočajmo se na stvari, zaradi katerih smo se morda spotaknili, ampak na nagrado, ki je pred nami. Ko se spotaknemo, vstanimo in tecimo naprej. Če bi postali zagrenjeni in jezni ter ne bi želeli vstati, ne bi mogli priteči na cilj in prejeti nagrade. Poleg tega bi bili tako verjetno ovira za druge, ki se trudijo teči po ozki poti, ki vodi v življenje.

10. Kaj naj bi delali, da ne bi za druge postali »kamen spotike«?

¹⁰ Še en način, da ne postanemo »kamen spotike« za tiste, ki tečejo z nami, je to, da ne vztrajamo pri svojih pravicah. Raje se prilagodimo njihovim željam, kadar je to mogoče. (Rim. 14:13, 19–21; 1. Kor. 8:9, 13) Glede tega nismo kot tekači na dobesedni tekmi. Dobesedni tekači tekmujejo med seboj in vsak si želi, da bi on dobil nagrado. Ti tekači razmišljajo samo o svojih koristih. Zato morda skušajo odriniti stran druge tekače, da bi bili prvi. Nasprotno pa mi ne tekmujemo drug proti drugemu. (Gal. 5:26; 6:4) Naš cilj je, da bi kar največ ljudem pomagali, da pridejo skupaj z nami do cilja in dobijo nagrado, večno življenje. Zato se trudimo upoštevati Pavlov navdihnjeni nasvet: »Ne zanimajte se samo zase, ampak tudi za druge.« (Fil. 2:4)

11. Na kaj so tekači osredotočeni in zakaj?

 ¹¹ Tekači na dobesedni tekmi pa niso pozorni le na pot, ki je pred njimi, ampak so osredotočeni tudi na končni cilj. Čeprav cilja ne vidijo, si lahko predstavljajo, kako pretečejo ciljno črto in dobijo nagrado. Spodbuja jih to, da imajo nagrado jasno pred očmi.

12. Kaj nam je Jehova prijazno obljubil?

¹² V tekmi, v kateri tečemo, je Jehova vsem, ki bodo pritekli do konca, prijazno obljubil nagrado – večno življenje v nebesih ali na rajski zemlji. V Svetem pismu je opisana ta nagrada, zato si lahko predstavljamo, kako čudovito bo naše življenje v prihodnosti. Bolj ko ohranjamo to upanje živo v naših mislih in srcu, manj verjetno je, da bi se zaradi česar koli trajno spotaknili.

13. Kakšno prednost imamo pred dobesednimi tekači?

¹³ Tekači v grških športnih igrah so morali premagati ovire, kot so bolečine in utrujenost. Toda zanašali so se lahko le na to, koliko so trenirali, in na lastno moč. Tudi nas Jehova trenira oziroma uči, kako naj tečemo v tekmi. Vendar imamo mi prednost pred dobesednimi tekači. Moč lahko dobimo od neomejenega vira moči. Če se zanašamo na Jehova, nam obljublja, da nas bo treniral in okrepil. (1. Pet. 5:10)

14. Kako nam besede iz 2. Korinčanom 12:9, 10 pomagajo pri spoprijemanju s težavami?

¹⁴ Pavel se je spoprijemal s številnimi težavami. Zasmehovali so ga in preganjali. Prav tako se je občasno počutil šibkega in se je moral spoprijemati s »trnom v telesu«. (2. Kor. 12:7) Vendar zaradi teh težav ni obupal, ampak je nanje gledal kot na priložnost, da se zanaša na Jehova. (Beri 2. Korinčanom 12:9, 10.) Ker je imel takšno stališče, mu je Jehova pomagal zdržati v vseh preizkušnjah.

15. Kaj bomo okusili, če posnemamo Pavla?

¹⁵ Tudi nas morda zaradi vere zasmehujejo in preganjajo. Morda smo slabega zdravja ali pa smo izčrpani. Toda če posnemamo Pavla, lahko vsaka takšna težava postane priložnost, da okusimo Jehovovo ljubečo podporo.

16. Kaj lahko delamo, tudi če smo bolni?

¹⁶ Ali si priklenjen na posteljo ali invalidski voziček? Ali težko hodiš oziroma slabo vidiš? Ali lahko kljub temu tečeš skupaj s tistimi, ki so mladi in zdravi? Prav gotovo. Številni starejši in bolni tečejo po poti, ki vodi v večno življenje. Tega ne zmorejo z lastno močjo. Zanašajo se na Jehovovo moč, tako da spremljajo krščanske shode po telefonu ali videoprenosu. Poleg tega oznanjujejo zdravnikom, medicinskim sestram in sorodnikom.

17. Kako Jehova gleda na tiste, ki imajo telesne omejitve?

¹⁷ Nikoli ne dovoli, da bi te omejitve, ki jih imaš, tako potrle, da bi menil, da ne moreš teči po poti do večnega življenja. Jehova te ima rad, ker veruješ vanj in že dolga leta vztrajaš. Sedaj bolj kot kdaj prej potrebuješ njegovo pomoč in lahko si prepričan, da te ne bo zapustil. (Ps. 9:10) Pravzaprav se ti bo še bolj približal. Razmisli o tem, kar je rekla neka sestra, ki se spoprijema z zdravstvenimi težavami: »Zaradi težav z zdravjem lahko vse redkeje govorim z drugimi o  resnici. Vendar vem, da Jehova razveseli tudi tisto malo, kar lahko naredim, in to me osrečuje.« Kadar si malodušen, imej v mislih, da nisi sam. Spomni se Pavlovega zgleda in njegovih spodbudnih besed: »Vesel sem torej v šibkostih [...]. Kadar sem namreč šibek, tedaj sem močan.« (2. Kor. 12:10)

18. S katerimi še posebej hudimi težavami se nekateri spoprijemajo?

¹⁸ Nekateri, ki tečejo po poti, ki vodi v življenje, pa se spoprijemajo z drugačnimi težavami. Imajo okoliščine, ki jih drugi ne morejo videti in jih morda ne razumejo. Mogoče se spoprijemajo z depresijo ali hudo zaskrbljenostjo. Zakaj so težave teh zvestih Jehovovih služabnikov še posebej hude? Ko si kdo zlomi roko ali je priklenjen na invalidski voziček, lahko vsi vidijo, s čim se spoprijema, in to jih morda spodbudi k temu, da mu pomagajo. Toda pri tistih, ki trpijo zaradi čustvenih ali duševnih motenj, se morda na zunaj ne opazi, da trpijo. Njihova bolečina je tako resnična, kot je resnična bolečina pri zlomljeni kosti. Toda ker drugi ne opazijo, da ta posameznik trpi, morda do njega niso tako sočutni.

19. Kaj se lahko naučimo iz Mefibošetovega zgleda?

¹⁹ Če imaš omejitve in meniš, da te drugi ne razumejo, te morda lahko spodbudi zgled Mefibošeta. (2. Sam. 4:4) Bil je hrom in kralj David si je o njem ustvaril napačno mnenje. Mefibošet ni bil kriv za te težave. Toda ni dovolil, da bi postal negativen, ampak je bil hvaležen za vse dobre stvari, ki so se mu zgodile v življenju. Hvaležen je bil za prijaznost, ki mu jo je David izkazal v preteklosti. (2. Sam. 9:6–10) Ko ga je David napačno presodil, je skušal videti celotno sliko. Ni dovolil, da bi zaradi Davidove napake postal zagrenjen. Prav tako ni krivil Jehova za to, kar je storil David. Mefibošet se je osredotočil na to, kaj bi lahko naredil, da bi podpiral od Jehova postavljenega kralja. (2. Sam. 16:1–4; 19:24–30) Jehova je Mefibošetov odlični zgled dal zapisati v svojo Besedo nam v korist. (Rim. 15:4)

20. Kako morda skrbi vplivajo na nekatere in o čem so lahko prepričani?

²⁰ Nekateri bratje in sestre so zaradi močnih občutkov zaskrbljenosti zelo živčni in sramežljivi, ko so v družbi drugih ljudi. Morda jim je težko biti v večji  skupini ljudi, toda kljub temu še naprej obiskujejo občinske shode, zbore in zborovanja. Težko se jim je pogovarjati z neznanci, vendar vseeno oznanjujejo. Če to velja tudi zate, si lahko prepričan, da nisi sam. Mnogi se spoprijemajo s podobnimi težavami. Zapomni si, da je Jehova zadovoljen, ko vidi, da se trudiš po svojih najboljših močeh. To, da nisi obupal, dokazuje, da te Jehova blagoslavlja in ti daje moč, ki jo potrebuješ. * (Fil. 4:6, 7; 1. Pet. 5:7) Če kljub telesnim in čustvenim omejitvam služiš Jehovu, si lahko prepričan, da mu ugajaš.

21. Kaj bomo z Jehovovo pomočjo lahko vsi naredili?

²¹ Na srečo obstajajo razlike med dobesednim tekom in tekom, o katerem je govoril Pavel. V svetopisemskih časih je v dobesednem teku samo en tekmovalec dobil nagrado. Toda vsak, ki zvesto vztraja v krščanskem teku, prejme nagrado, večno življenje. (Jan. 3:16) V dobesedni tekmi so morali biti vsi tekači dobro telesno pripravljeni, drugače niso mogli zmagati. Po drugi strani pa imajo mnogi med nami telesne omejitve, vendar vseeno vztrajajo. (2. Kor. 4:16) Z Jehovovo pomočjo bomo vsi pritekli do cilja!