MALOKATERA riba tako pritegne našo pozornost, kot jo klovnska ribica. Morda osvoji naše srce z živimi barvami, ki nas lahko spomnijo na cirkuškega klovna. Mogoče pa smo začudeni nad njeno presenetljivo izbiro doma – med strupenimi lovkami morske vetrnice.

Kot mnogi filmski igralci tudi klovnske ribice nimajo nič proti, če se jih fotografira. Potapljači običajno lahko pričakujejo, da jim bodo klovnske ribice »pozirale« za fotografije, saj redko zaidejo daleč od doma in niso ravno sramežljive.

Toda klovnska ribica je osupljiva predvsem zaradi svojega navidezno tveganega življenjskega sloga. Živeti med strupenimi lovkami se zdi podobno kot postaviti si dom v gnezdu kač. Vendar sta klovnska ribica in morska vetrnica, katero si izbere, nerazdružljivi. Zakaj je to nenavadno partnerstvo mogoče in uspešno?

Tako kot pri večini dobrih partnerstev, tudi partnerstvo klovnske ribice in morske  vetrnice temelji na dajanju in prejemanju. To razmerje za klovnsko ribico ni le koristno, ampak je nujno. Morski biologi potrjujejo, da klovnska ribica v divjini ne more živeti brez svoje gostiteljice, morske vetrnice. Klovnske ribice so slabe plavalke in brez zaščite vetrnic bi bile prepuščene na milost in nemilost lačnim plenilcem. In ker jim je morska vetrnica bivališče in varno zavetje ob nevarnosti, lahko živijo tudi do 10 let.

Morska vetrnica jim daje varno gnezdišče in dom. Klovnska ribica svoje ikre odloži ob morski vetrnici in tam jih oba starša skrbno nadzorujeta. Kasneje je mogoče družino klovnskih ribic opazovati, kako plava okrog iste morske vetrnice.

Kako pa to partnerstvo koristi morski vetrnici? Klovnska ribica deluje kot morski telesni stražar in odganja ščetinozobke, ki se rade hranijo z lovkami morske vetrnice. Vsaj ena vrsta morskih vetrnic ne more živeti brez gostujočih klovnskih ribic. Te morske vetrnice so, ko so raziskovalci z njih umaknili klovnske ribice, v le 24 urah povsem izginile. Očitno so jih požrle ščetinozobke.

Zdi se, da klovnske ribice svoje gostiteljice oskrbujejo tudi z energijo. Izločajo namreč amonij, in ta spodbuja rast morske vetrnice. In ko klovnske ribice plavajo med njenimi lovkami, pripomorejo k temu, da do nje pride s kisikom obogatena voda.

Klovnska ribica ima na svoji koži zaščitno plast, in sicer sluz, ki jo ščiti pred ožigalkami. Zaradi te kemične plasti se zdi, kot da bi morska vetrnica imela klovnsko ribico za eno od vetrnic. Kot je rekel neki morski biolog, klovnska ribica postane »riba v oblačilu morske vetrnice«.

Glede na nekatere raziskave se mora klovnska ribica, ko izbira gostiteljico, postopoma prilagajati. Opazili so, da se riba nekaj ur v presledkih dotika morske vetrnice, preden se v njej naseli. Takšno dotikanje naj bi klovnski ribici omogočalo prilagoditev zaščitne plasti, da jo bo lahko ščitila pred strupom te morske vetrnice. Verjetno ožigalke v tem procesu klovnsko ribico rahlo ožgejo. Zatem pa druga z drugo čisto dobro shajata.

Sodelovanje tako različnih bitij daje neverjeten pouk o timskem delu. Tudi ljudje različnih kultur in porekel pri številnih projektih dosegajo osupljive rezultate, ko prispevajo vsak svoj del. Morda podobno kakor klovnska ribica potrebujemo nekaj časa, da se privadimo na sodelovanje z drugimi, vendar so rezultati vredni truda.