SVETO PISMO resda ni znanstveni priročnik, vseeno pa je, ko spregovori o naravi, točno. Razmislimo o zgledih s področja vremenoslovja in genetike.

VREMENOSLOVJE – NASTANEK DEŽJA

V Svetem pismu piše: »[Bog] vzdiguje vodne kapljice, da se potem cedijo kot dež za njegovo meglo, pršijo iz oblakov.« (Job 36:27, 28)

Sveto pismo tu opiše tri glavne korake kroženja vode. 1. Bog, ki je vir sončne toplote, »vzdiguje vodne kapljice« z izhlapevanjem. Zatem se 2. ta dvignjena vodna para s kondenzacijo oblikuje v oblake, iz katerih potem 3. prši voda v obliki dežja ali v kateri drugi obliki padavin. Vremenoslovci še danes ne razumejo povsem vseh podrobnosti, ki so povezane s tem naravnim pojavom. Zanimivo je, da Sveto pismo sprašuje: »Kdo lahko razume oblačne gmote?« (Job 36:29) Vendar pa Stvarnik kroženje vode razume in je poskrbel, da je ta dejstva človeški pisec v Sveto pismo točno zapisal. In to je storil veliko prej, preden so lahko ljudje osnove tega procesa znanstveno pojasnili.

GENETIKA – RAZVOJ ČLOVEŠKEGA ZARODKA

Svetopisemski pisec kralj David je Bogu rekel: »Tvoje oči so me videle, ko sem bil še zarodek, in v tvoji knjigi so bili zapisani vsi moji deli.« (Psalm 139:16) David v pesniškem jeziku pove, da se zarodek razvija po navodilih, zapisanih v nekakšni predhodno obstoječi »knjigi« oziroma načrtu. To je res neverjetno, saj so bile te besede napisane že pred kakimi 3000 leti!

Šele sredi 19. stoletja je avstrijski botanik Gregor Mendel odkril temeljna načela genetike. In šele aprila 2003 so raziskovalci dokončali sekvenciranje (določevanje nukleotidnega zaporedja) človeškega genoma, v katerem so vsi genski podatki, potrebni za razvoj živega človeškega telesa. Glede na opis znanstvenikov je genski kemični kodni zapis podoben slovarju – ta zapis sestavlja zelo veliko besed, zloženih iz črk nekakšne abecede. Te besede sestavljajo genska navodila. Na podlagi teh navodil se zarodkovi deli, kot so možgani, srce, pljuča, roke in noge, razvijajo po natančnem vrstnem redu in časovno popolnoma usklajeno. Znanstveniki so genom povsem ustrezno opisali kot »knjiga življenja«. Kako je bil lahko svetopisemski pisec David tako točen? Sam je ponižno priznal: »Po meni je govoril Jehovov duh in Božja beseda je bila na mojem jeziku.« * (2. Samuelova 23:2)

ZELO težko je – če ne že kar nemogoče – vnaprej vedeti, kdaj, kako in s kolikšno močjo se bodo kraljestva ali mesta povzpela ali padla. Toda Sveto pismo je do najmanjših podrobnosti napovedalo uničenje mogočnih vladarstev in mest. Razmislite o samo dveh zgledih.

PADEC IN OPUSTOŠENJE BABILONA

Staroveški Babilon je bil središče močnega imperija, ki je stoletja širil svoj vpliv v zahodni Aziji. V nekem obdobju je bil največje mesto na svetu. Vendar je Bog že kakih 200 let vnaprej navdihnil svetopisemskega pisca Izaija, da je prerokoval, da bo osvajalec po imenu Kir porazil Babilon in da bo mesto nazadnje ostalo za večno nenaseljeno. (Izaija 13:17–20; 44:27, 28; 45:1, 2) Ali se je to res zgodilo?

Kir Veliki je leta 539 pr. n. št. v eni noči zavzel Babilon. Sčasoma so se namakalni prekopi, ki so napajali rodovitno okolico mesta, zamašili, ker se zanje ni več skrbelo. Tako naj bi bilo to področje do leta 200 n. št. že zapuščeno. Vse, kar je do danes ostalo od Babilona, so samo ruševine. Točno tako je, kot je za prestolnico Babilon napovedalo Sveto pismo: »Povsem bo opustošena.« (Jeremija 50:13)

Od kod svetopisemskemu piscu takšen točen vpogled v potek prihodnjih dogodkov? Sveto pismo odkriva, da je bila to »objava proti Babilonu, ki jo je Amózov sin Izaija videl v videnju«. (Izaija 13:1)

NINIVE – »PUŠČAVA, SUHA KAKOR PUSTINJA«

Ninive, prestolnico asirskega imperija so šteli za arhitekturno čudo. Mesto se je ponašalo s širokimi ulicami, javnimi vrtovi, templji in ogromnimi palačami. Kljub temu je prerok Zefanija napovedal, da bo to veličastno mesto postalo »puščava, suha kakor pustinja«. (Zefanija 2:13–15)

V sedmem stoletju pr. n. št. so združene sile Babiloncev in Medijcev Ninive popolnoma uničile. Glede na neki vir je zatem to poraženo mesto »za 2500 let utonilo v pozabo«. Nekaj časa so ljudje dvomili, da so Ninive sploh obstajale! Šele sredi 19. stoletja so arheologi izkopali ninivske ruševine. Danes je na tem kraju mogoče videti posledice razpadanja in vandalizma, zaradi česar organizacija Global Heritage Fund opozarja: »Lahko se zgodi, da bodo staroveški ostanki Niniv spet za večno pokopani.«

Od kod je Zefanija dobil podatke o tem, kar naj bi se zgodilo? Priznal je, da je k njemu prišla »Jehovova beseda«. (Zefanija 1:1)

SVETO PISMO daje zadovoljive odgovore na pomembna življenjska vprašanja. Razmislite o naslednjih zgledih.

ZAKAJ JE NA SVETU TOLIKO ZLA IN TRPLJENJA?

Celotno Sveto pismo obširno govori o temi glede zla in trpljenja. Takole pojasnjuje:

1. »Človek gospoduje človeku v njegovo nesrečo.« (Pridigar 8:9)

   Nesposobna in pokvarjena človeška vlada povzroča nepopisno trpljenje.

2. »Vsakega od njih doletijo nepredvideni dogodki ob nepričakovanem času.« (Pridigar 9:11)

   Nepredvideni dogodki, kot so hude bolezni, nesreče ali naravne katastrofe, lahko zadenejo kogar koli, kjer koli in kadar koli.

3. »Po enem človeku je na svet prišel greh in po grehu smrt.« (Rimljanom 5:12)

   Na začetku, ko sta bila ustvarjena prvi moški in ženska, nepopolnosti in smrti ni bilo. Greh je »na svet prišel«, ko sta se premišljeno uprla svojemu Stvarniku.

Sveto pismo ne pove samo tega, zakaj ljudje trpimo. Obljublja tudi, da bo Bog odstranil zlo in da bo »obrisal [. . .] vse solze z oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več«. (Razodetje 21:3, 4)

KAJ SE ZGODI Z NAMI, KO UMREMO?

Sveto pismo pojasnjuje, da je smrt stanje popolnega nezavedanja in popolne nedejavnosti. »Živi se zavedajo, da bodo umrli,« piše v Pridigarju 9:5, »mrtvi pa se ne zavedajo ničesar.« Ko človek umre, »minejo tudi njegove misli«. (Psalm 146:4) Ob smrti se torej končajo vsi naši možganski procesi, tudi delovanje čutil. Zato po smrti ne moremo delati, čutiti ali misliti.

Toda Sveto pismo ne pove samo tega, v kakšnem stanju so mrtvi. V njem je zapisana čudovita obljuba o vstajenju, ko se bodo ljudje prebujali iz globokega smrtnega spanja. (Ozej 13:14; Janez 11:11–14)

KAJ JE SMISEL ŽIVLJENJA?

Po Svetem pismu je moškega in žensko ustvaril Bog Jehova. (1. Mojzesova 1:27) Zato je prvi moški, Adam, opisan kot Božji sin. (Luka 3:23, 38) Človek je bil ustvarjen z namenom, in sicer da splete prijateljstvo s svojim nebeškim Očetom ter da srečno  in ustvarjalno večno živi na zemlji. Zato imamo vsi ljudje potrebo po duhovnosti, imamo naravno željo, da se učimo o Bogu. V Svetem pismu piše: »Srečni tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb.« (Matej 5:3)

Poleg tega Sveto pismo pravi: »Srečni tisti, ki Božjo besedo poslušajo in se po njej ravnajo!« (Luka 11:28) Ne le da nas Sveto pismo uči o Bogu, ampak nam tudi pomaga, da smo v življenju srečnejši, in nam daje upanje na prihodnost.

MILIJONI ljudi po svetu so, potem ko so preiskali dokaze, ugotovili, da Sveto pismo ni le ena od starodavnih knjig. Prepričani so, da je Sveto pismo od Boga navdihnjena Beseda, njegovo sporočilo človeštvu – tudi vam! V njem vas Bog vabi, da ga spoznate in postanete njegovi prijatelji. »Približajte se Bogu, in se vam bo približal,« obljublja Sveto pismo. (Jakob 4:8)

Kopanje po Svetem pismu vam omogoča nekaj vznemirljivega. Kaj pa? Tako kot pri branju kakšne knjige dobite bežen vpogled v avtorjevo razmišljanje, se vam tudi ob branju Svetega pisma razodenejo misli in občutki njegovega božanskega Avtorja, Boga. Pomislite, kaj lahko to pomeni za vas. Spoznate lahko misli in občutke vašega Stvarnika! Poleg tega Sveto pismo še odkriva:

• kako je Bogu ime, njegovo naravo in čudovite lastnosti;

• kakšen je Božji namen s človekom;

• kako lahko z Bogom spletete prijateljstvo.

Ali bi radi o tem izvedeli več? Jehovove priče vam bodo z veseljem pomagale. Uredijo vam lahko brezplačen tečaj Svetega pisma. To vam lahko pomaga, da se še bolj zbližate z božanskim Avtorjem Svetega pisma – z Bogom Jehovom.