»Mislila sem, da sem našla pravo osebo. Rekla sem si: ‚S tem fantom bi lahko preživela celo večnost.‘ Toda po dveh mesecih sestajanja sem se morala z njim raziti. Nisem mogla verjeti, da se je lahko nekaj, kar se je začelo tako dobro, končalo tako hitro!« (Anna) *

»Videti je bilo, kot da si ne bi mogla biti bolj podobna. Bila sem povsem prepričana, da se bova poročila. Toda sčasoma sem spoznala, kako sva si različna. Ko sem dojela, kakšno veliko napako delam, sem se s fantom razšla.« (Elaine)

Ali doživljaš kaj podobnega? Če da, potem ti bo lahko ta članek v pomoč.

Konec zveze je lahko boleč tudi za tistega, ki jo je razdrl. »Bilo mi je grozno!« pravi mladenka Sarah, ki se je po šestih mesecih razšla s fantom. »Človeka, ki je bil del mojega življenja in prihodnosti, kar naenkrat ni bilo več. Kadar sem slišala pesmi, ki so bile za naju nekaj posebnega, sem se spomnila na lepe trenutke, ki sva jih doživela. Kadar sem se znašla na krajih, ki so bili za naju nekaj posebnega, sem ga zelo pogrešala. Vse to sem občutila, čeprav sem sama razdrla zvezo!«

Konec zveze, pa čeprav boleč, je lahko nekaj dobrega. »Nočeš prizadeti drugega,« pravi Elaine. »Po drugi strani pa se zavedaš, da bi navsezadnje škodilo obema, če bi nadaljeval zvezo, ki preprosto ni uspešna.« Sarah se s tem strinja. »Če s fantom nisi srečna sedaj, ko se z njim sestajaš, prav gotovo ne boš srečna, niti ko boš z njim poročena, zato je najboljše, da zvezo končaš,« pravi.

To, da si razdrl zvezo, ne pomeni, da si slab človek. Dejstvo je, da se uspešno sestajanje konča z odločitvijo, toda ta odločitev ni vedno poroka. Če ima kdo od vaju resne pomisleke, je najboljša odločitev verjetno ta, da zvezo končata. Vendar to, da se vajina zveza ni obnesla, ne pomeni, da je tudi tebi spodletelo. Spet lahko normalno zaživiš! Kako?

Priznaj si bolečino. »Nisem izgubila le prijatelja, izgubila sem najboljšega prijatelja,« iskreno pove Elaine, ki je citirana na začetku članka. Ko se razideš z nekom, s katerim si si bil tako blizu, je povsem normalno, da nekaj časa žaluješ. Mladenič Adam pravi: »Zvezo sva končala, in čeprav vem, da je tako najboljše, še vedno čutim nekaj bolečine.« Morda čutiš kakor kralj David, ki ga omenja Sveto pismo. »Vso noč [. . .] s solzami preplavljam svojo posteljo,« je zapisal, ko mu je bilo hudo. (Psalm 6:6) Včasih je najboljše, da se bolečini ne skušaš ogniti, ampak sprejmeš dejstvo, da je ta nekaj povsem normalnega. To, da si priznaš, kaj čutiš, je lahko prvi korak do okrevanja. (Svetopisemsko načelo: Psalm 4:4)

Druži se s tistimi, ki jim je mar zate. Res je, da to morda ne bo lahko. »Sprva nisem hotela ljudi niti videti,« priznava prej citirana Anna. »Potrebovala sem čas, da pridem k sebi, da o vsem še enkrat premislim in razumem, kar se je zgodilo.« Anna je sčasoma uvidela, kako modro se je družiti s tesnimi prijatelji, ki jo lahko spodbudijo. »Sedaj se bolje počutim,« pravi. »To, da se je zveza končala, me ne prizadene več toliko, kot me je prej.« (Svetopisemsko načelo: Pregovori 17:17)

Premisli, kaj se lahko naučiš iz svoje izkušnje. Vprašaj se: »Ali mi je ta izkušnja odkrila, da se moram v čem še izboljšati? Kaj bi pri naslednji zvezi morda naredil drugače?« »Čez čas sem lahko bolje premislila o vsem, kar se je zgodilo,« pravi mladenka Marcia. »Moralo je miniti nekaj časa, preden mi je uspelo na stvari gledati z razumom, ne pa s čustvi.« Prej omenjeni Adam čuti podobno. Takole pravi: »Potreboval sem celo leto, da sem prebolel konec zveze. Še več časa pa sem potreboval, da sem se iz svoje izkušnje nekaj naučil. Veliko sem se namreč naučil o sebi, nasprotnem spolu in medsebojnih odnosih. Ob pomisli na končano zvezo sedaj občutno manj trpim.«

Glede svoje bolečine moli. Sveto pismo za Boga pravi: »Zdravi tiste, ki so potrtega srca, obvezuje jim boleče rane.« (Psalm 147:3) Čeprav Bog ni nebeški ženitni posrednik – niti ga ne moremo kriviti za konec kake zveze – se zanima za tvoje dobro. V molitvi mu izlij svoja čustva. (Svetopisemsko načelo: 1. Petrovo 5:7)