Božji prerok Daniel je imel sanje, ko je ležal na svoji postelji. Takrat je sanje tudi zapisal. Povedal je celotno poročilo o tem, kar je videl. (Daniel 7:1)

KAJ PRAVI SVETO PISMO:

Bog je ljudem na različne načine posredoval pomembna sporočila. V svetopisemskih časih je občasno to storil po sanjah. Vendar to niso bile vsakodnevne nejasne in nelogične sanje. Sanje od Boga so bile žive in razumljive. Poleg tega so imele določno sporočilo. Na primer, prerok Daniel je v sanjah videl več zveri, ki predstavljajo politične imperije vse od Babilona do današnjih dni. (Daniel 7:1–3, 17) Po sanjah je Bog Jezusovemu posvojitelju Jožefu iz Nazareta rekel, naj skupaj z ženo in otrokom zbeži v Egipt. To je tudi storil, zato hudobni kralj Herod ni umoril Jezusa. Ko je Herod umrl, je Bog Jožefu po sanjah to povedal in mu istočasno naročil, naj se s svojo družino vrne v domovino. (Matej 2:13–15, 19–23)

Ne pojdite dlje od tega, kar je pisano. (1. Korinčanom 4:6)

KAJ PRAVI SVETO PISMO:

Sanje, zapisane v Svetem pismu, so del razodetja, ki ga je za človeštvo dal napisati Bog. Glede tega razodetja v 2. Timoteju 3:16, 17 piše: »Celotni Sveti spisi so navdihnjeni od Boga in koristni za poučevanje, opominjanje, popravljanje, za vzgajanje v pravičnosti, da bi bil Božji človek povsem primeren, popolnoma usposobljen za vsako dobro delo.«

Sveto pismo nas popolnoma usposablja tako, da odkriva vse, kar moramo vedeti o Bogu, njegovih lastnostih, moralnih merilih in našem mestu v njegovem namenu z zemljo. Vendar pa Bog ne uporablja več sanj, da bi ljudem posredoval sporočila. Če želimo izvedeti, kaj se bo zgodilo v prihodnosti in kaj Bog od nas pričakuje, ne smemo iti »dlje od tega, kar je pisano«, torej tega, kar je zapisano v Svetem pismu. Pravzaprav ima skoraj vsak človek dostop do te knjige in lahko preučuje različna Božja razodetja, ki so v njej zapisana, tudi sanje.

Ljudje so govorili od Boga, kakor jih je vodil sveti duh. (2. Petrovo 1:21)

KAJ PRAVI SVETO PISMO:

Mnogo sanj in videnj, zapisanih v Svetem pismu, je bilo preroških. To pomeni, da so napovedovala prihodnje dogodke. Biblijski pisci so s tem, ko so zapisali te prerokbe, postavili na preizkus svojo verodostojnost, pa tudi verodostojnost Svetega pisma. Ali se je njihovo pisanje izkazalo za točno? Razmislite o enem primeru, in sicer o videnju iz Daniela 8:1–7, ki je bilo zapisano proti koncu vladanja babilonskega imperija.

Prerokba, polna simbolike, govori o ovnu in kozlu. Kozel je vrgel ovna na tla in ga poteptal. Danielu ni bilo treba ugibati, kaj pomeni videnje. Angelski sel, ki ga je poslal Bog, je objavil: »Oven z dvema rogovoma [. . .] predstavlja kralja Medije in kralja Perzije. Kosmati kozel pa predstavlja kralja Grčije.« (Daniel 8:20, 21) Zgodovina potrjuje, da je Medo-Perzija kot svetovna sila nadomestila Babilon. Nato pa je kakih dvesto let kasneje padla v roke Aleksandra Velikega iz Grčije. Takšna izredna točnost je značilna za svetopisemske prerokbe, tudi preroške sanje. Že samo zaradi tega dejstva se Sveto pismo razlikuje od vseh drugih svetih knjig. Zato je vredno, da mu zaupamo.