Biblijsko gledišče

Kaj se zgodi ob smrti?

BOŽJI namen ni bil, da bi njegovi človeški otroci umirali. (Rimljanom 8:20, 21) Ko je Jehova z Adamom prvič spregovoril o smrti, ta ni bila omenjena kot konec, ki naj bi ga človek normalno pričakoval, temveč kot kazen za neposlušnost Bogu. (1. Mojzesova 2:17) Adam je vedel, kaj je smrt, saj je videl umirati živali.

Adam je grešil in to je plačal s tem, da je umrl v starosti 930 let. (1. Mojzesova 5:5; Rimljanom 6:23) Zaradi neposlušnosti je bil izgnan iz Božje družine in zato se ga ni več štelo za Božjega sina. (5. Mojzesova 32:5, SSP) O žalostnih posledicah, ki jih je to imelo za človeštvo, Biblija pravi: »Po enem človeku [je] na svet prišel greh in po grehu  smrt in se je tako smrt razširila na vse ljudi, ker so vsi grešili.« (Rimljanom 5:12)

Kaj se zgodi z našo zavestjo?

Biblija tudi pravi: »Kajti kar se naključi otrokom človeškim in kar se naključi živalim, je ista naključba: kakor te umrjo, umrjo tudi oni, in enak dih imajo vsi, in človek nima prednosti proti živini; zakaj vse je ničemurnost. Vse gre na eno mesto; vse je postalo iz prahu in vse se vrača zopet v prah.« (Propovednik 3:19, 20) Kaj pomeni, da se vrača v prah?

Izraz »vrača [. . .] v prah« nas spomni na besede, ki jih je Bog izrekel prvemu človeku: »Prah si in v prah se povrneš.« (1. Mojzesova 3:19) To pomeni, da smo ljudje tako kot živali materialna stvarjenja. Nismo duhovi, ki le bivajo v mesenem telesu. Naša zavest ne more preživeti razpadanja našega telesa. O človeku, ki umre, Biblija pravi: »Duh njegov izide, pa se povrne v prah svoj, isti dan minejo vse misli njegove.« (Psalm 146:4)

Če je to tisto, kar se zgodi, v kakšnem stanju pa so potem mrtvi? Božja Beseda jasno odgovarja: »Živeči vedo, da jim je umreti, mrtvi pa ničesar ne vedo [se ničesar ne zavedajo, NW].« (Propovednik 9:5) Smrt ni prijatelj, ki nas pozdravi v boljše življenje, ampak je glede na Biblijo »zadnji sovražnik«, saj se z njo končajo vse naše dejavnosti. (1. Korinčanom 15:26; Propovednik 9:10) Ali to pomeni, da je smrt brezizhodno stanje?

Dobra novica glede smrti

Za milijone ljudi je smrt kakor spanec, iz katerega se bodo prebudili. Jezus je nekoč svojim učencem o njihovem prijatelju, ki je umrl, dejal: »Naš prijatelj Lazar je šel počivat, jaz pa grem tja, da ga prebudim.« Jezus je na poti do grobnice, srečal množico žalujočih. Ko je prispel do grobnice, je ukazal, naj jo odprejo, in nato zaklical: »Lazar, pridi ven!« Moški, ki je bil že štiri dni mrtev, je prišel ven. (Janez 11:11–14, 39, 43, 44) Glede na to, da se je Lazarjevo telo že razkrajalo, je Jezus s tem vstajenjem pokazal, da si Bog lahko zapomni vse o umrlih – njihovo osebnost, njihov spomin in njihov videz. Znova jih lahko oživi. Ob drugi priložnosti je Jezus rekel: »Prihaja ura, ob kateri bodo vsi, ki so v grobovih, slišali njegov [to je Jezusov] glas in prišli ven.« (Janez 5:28, 29)

Biblija ima za nas še eno dobro novico, pravi namreč: »Zadnji sovražnik, ki bo uničen, pa bo smrt.« (1. Korinčanom 15:26) Nikoli več se namreč ne bo zgodilo, da bi žalujoči morali pokopati svojega ljubljenega. Biblija pravi: »Smrti ne bo več.« (Razodetje 21:4) Mar ni tolažilno to, kar uči Biblija glede tega, kaj se zgodi ob smrti?

ALI STE SE KDAJ SPRAŠEVALI?

▪ Ali se mrtvi česa zavedajo? (Propovednik 9:5, NW)

▪ Ali je človekova smrt brezizhodno stanje? (Janez 5:28, 29)

[Poudarjeno besedilo na strani 29]

»Duh njegov izide, pa se povrne v prah svoj, isti dan minejo vse misli njegove.« (Psalm 146:4)