»V zaporu zaradi vere«
»V zaporu zaradi vere«
OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ POLJSKE
BESEDE Arbeit Macht Frei (Delo osvobaja) je vse do današnjega dne mogoče videti na železnih vratih koncentracijskega taborišča Auschwitz na jugu Poljske, približno 60 kilometrov stran od meje s Češko. * Vendar so te besede v nasprotju s tem, kar se je zgodilo z večino tistih, ki so med letoma 1940 in 1945 stopili skozi ta vrata. V teh letih so v Auschwitzu nacisti pobili več kot milijon ljudi. Posamezniki ene skupine pa bi svobodo lahko dobili kadar koli.
Kakšna je bila cena njihove svobode? Vsak zapornik, ki je bil Jehovova priča in bi podpisal dokument, na katerem je pisalo, da ne bo več dejavno služil kot Priča, bi lahko svobodno odšel. Kako se je večina odločila? Zgodovinar István Deák pravi, da so bili Priče »podobni zgodnjim kristjanom, ki so raje videli, da jih požrejo levi, kakor da bi na oltarju rimskega cesarja darovali skromno daritev«. Takšno stališče si vsekakor zasluži, da se ga spominjamo, in to se tudi dela.
V glavni dvorani Državnega muzeja Auschwitz-Birkenau se je 21. septembra 2004 pričela dvomesečna razstava, ki je bila posvečena samo Pričam. Razstava je imela ustrezni naslov, in sicer »V zaporu zaradi vere – Jehovove priče in nacistični režim«. Razstavljenih je bilo 27 zgodovinskih panojev, ki so prikazovali odločno stališče Prič, da v času nacizma kot kristjani ostanejo nevtralni.
Mnoge je ganila kopija pisma, ki ga je iz zapora poslala Nizozemka Deliana Rademakers. Svoji družini je takole napisala: »Zaobljubila sem se, da bom izvrševala Jehovovo voljo. [. . .] Bodite pogumni in neustrašni. Jehova je z nami.« Deliana je bila leta 1942 deportirana v Auschwitz, in tam je umrla v manj kot treh tednih.
V Auschwitzu je bilo vsega skupaj približno 400 Prič. Na otvoritvi razstave so bili trije od njih, ki so pripovedovali, kaj vse so doživljali, in odgovarjali na vprašanja novinarjev. Iz njih je vela ista moralna moč, ki jim je omogočila, da so preživeli taborišče.
Raziskovalka državnega muzeja Teresa Wontor - Cichy je v svoji knjigi Więzieni za wiarę—Świadkowie Jehowy w KL Auschwitz (V zaporu zaradi vere – Jehovove priče v koncentracijskem taborišču Auschwitz) napisala: »Stališče te majhne skupine je pozitivno vplivalo na druge zapornike in njihova vsakodnevna odločenost, da ostanejo zvesti, je krepila druge v prepričanju, da lahko človek v kakršnih koli razmerah ostane zvest načelom, po katerih se ravna.«
Zapori in usmrtitve niso pravzaprav nič novega za sledilce Jezusa Kristusa, ki je bil zaradi vere tudi sam aretiran in usmrčen. (Luka 22:54; 23:32, 33) Usmrčen je bil tudi njegov apostol Jakob. Apostol Peter je bil v zaporu, apostol Pavel pa je bil večkrat pretepen in zaprt. (Apostolska dela 12:2, 5; 16:22–25; 2. Korinčanom 11:23)
Podobno so bili Jehovove priče iz Evrope v 1930-ih in 1940-ih letih odličen zgled vere v Boga. Hvalevredno je, da je vera takšnih dobila priznanje v Auschwitzu.
[Podčrtna opomba]
^ odst. 3 Auschwitz je bil dejansko sestavljen iz treh glavnih delov: Auschwitz I. (glavno taborišče), Auschwitz II. (Birkenau) in Auschwitz III. (Monowitz). Večina zloglasnih plinskih celic je bila v Birkenauu.
[Slika na strani 10]
Trije Priče, ki so preživeli Auschwitz, držijo pano z naslovom razstave
[Slika na strani 11]
Deliana Rademakers in pismo, ki ga je napisala, ko je bila v zaporu
[Vir slike]
Vstavljene fotografije: Zdjęcie: Archiwum Państwowego Muzeum Auschwitz-Birkenau
[Navedba vira slike na strani 10]
Stolp: Dzięki uprzejmości Państwowego Muzeum Auschwitz-Birkenau