Prepad med bogatimi in revnimi
Prepad med bogatimi in revnimi
NE GLEDE na izrazje imajo zelo razvite, industrijske in gospodarsko napredne države visok življenjski standard, medtem ko se morajo tiste, ki so zaradi manj industrije gospodarsko manj razvite, zadovoljiti z nižjim standardom. Videti je, kakor da pripadajo dvema različnima svetovoma.
Seveda utegneta ta svetova obstajati celo znotraj ene države. Razmislite o sorazmerno bogatih državah, ki smo jih omenili v prejšnjem članku. Tam živijo tako bogati kot revni. Denimo v Združenih državah gre okoli 30 odstotkov skupnega dohodka v žep 10 odstotkov najbogatejših gospodinjstev. Obenem pa si mora 20 odstotkov najmanj premožnih gospodinjstev deliti samo 5 odstotkov tega skupnega dohodka. Morda so takšne oziroma podobne razmere v vaši državi, še posebej če je pri vas
malo srednjega sloja. Vendar so bile celo vlade držav s sorazmerno številnim srednjim slojem doslej nezmožne povsem premostiti ekonomski prepad med bogatimi in revnimi.Ne en ne drugi svet nista popolna
Ne en ne drugi svet ne moreta upravičeno trditi, da sta popolna. Razmislite o očitni prikrajšanosti tistih, ki živijo v revnejših državah. Zdravstveno varstvo je zelo omejeno. Medtem ko imajo v 9 najbogatejših državah, omenjenih v okvirju na tej strani, enega zdravnika na vsakih 242 do 539 prebivalcev, imajo v 18 najrevnejših državah zdravnikov veliko manj, in sicer enega na vsakih 3707 do 49.118 prebivalcev. Zato je razumljivo, da je pričakovana življenjska doba v bogatejših državah 73 let ali več, v več kot polovici najrevnejših držav pa precej pod 50 leti.
V revnih državah so zelo omejene tudi možnosti za izobraževanje, zaradi česar so otroci pogosto obsojeni na življenje v revščini. To pomanjkanje izobrazbe se kaže v številu nepismenih ljudi. V 7 od 9 najbogatejših držav je stopnja pismenosti stoodstotna (v drugih dveh državah je 96- in 97-odstotna), medtem ko je v 18 najrevnejših državah stopnja pismenosti največ 81-odstotna in najmanj 16-odstotna. V 10 najrevnejših državah je pismenih manj kot 50 odstotkov ljudi.
Vendar pa ima tudi življenje v bogatih državah svoje težave. Tisti v revnih državah morda trpijo zaradi pomanjkanja hrane, tisti v obilju pa umirajo zaradi težav, ki jih povzroča prekomerna telesna teža. V knjigi Food Fight piše, da »je prekomerno uživanje hrane in pijače zamenjalo nedohranjenost kot prehranski problem številka ena na svetu«. In v reviji The Atlantic Monthly piše: »Približno devet milijonov Američanov je sedaj ‚bolezensko debelih‘, kar pomeni, da so pretežki za petinštirideset kilogramov ali več, in v tej državi so s prekomerno težo povezane bolezni vzrok za okoli 300.000 primerov prezgodnje smrti letno.« V istem članku še piše: »Debelost bo morda kmalu postala najhujši problem javnega zdravja na svetu ter tako prekosila lakoto in infekcijske bolezni.« *
Res je, da imajo prebivalci bogatih držav višji življenjski standard, vendar jim obenem morda več pomenijo gmotne reči kot medsebojni odnosi in zato pripisujejo preveliko pomembnost posedovanju in premajhno samemu življenju. Koliko je človek pomemben in vreden, raje sodijo po njegovi službi, plači ali premoženju, ne pa po njegovem znanju, modrosti, sposobnostih ali lepih lastnostih.
Članek, ki je izšel v nemškem tedniku Focus in je imel v naslovu vprašanje »Kaj pa, če bi imeli nekoliko manj?«, je poudaril, da preprosto življenje osrečuje. V članku je pisalo: »Večina ljudi v zahodnem svetu kljub vedno večji blaginji ni sedaj nič srečnejša kot pred desetletji. [. . .] Za človeka, ki se z vsem srcem posveti materialnim rečem, je verjetneje, da bo postal nesrečen.«
Doseči popolno izravnanost
Da, dejstva potrjujejo, da imata oba svetova, bogati in revni, kljub določenim pozitivnim vidikom tudi svoje pomanjkljivosti. Medtem ko je lahko svet revnih preveč preprost, je lahko svet bogatih preveč zapleten. Kako koristno bi bilo, če bi se ta svetova lahko učila drug od drugega! Toda ali je stvarno misliti, da bo sploh kdaj možno doseči takšno popolno izravnanost?
Gledano s človeškega stališča, morda menite, da je ta cilj, čeprav zaželen, ljudem enostavno nemogoče doseči. In zgodovina vam pritrjuje. Kljub temu pa razmere nikakor niso brezupne. Morda ste spregledali najbolj logično rešitev problema. Kaj bi to lahko bilo?
[Podčrtna opomba]
[Poudarjeno besedilo na strani 6]
»Debelost bo morda kmalu postala najhujši problem javnega zdravja na svetu ter tako prekosila lakoto in infekcijske bolezni.« (The Atlantic Monthly)
[Shema na strani 5]
(Lega besedila – glej publikacijo)
Države so razvrščene po abecedi
Devet najbogatejših držav
Pričakovana življenjska doba moških (v letih) Pismenost (%)
Belgija
75,1 100
Danska
74,9 100
Islandija
78,4 100
Japonska
78,4 100
Kanada
76,4 96,6
Luksemburg
74,9 100
Norveška
76,5 100
Švica
77,7 100
Združene države
74,4 95,5
Osemnajst najrevnejših držav
Benin
50,4 37,5
Burkina faso
43 23
Burundi
42,5 48,1
Čad
47 53,6
DR Kongo
49 80,7
Etiopija
47,3 38,7
Gvineja bisao
45,1 36,8
Jemen
59,2 46,4
Madagaskar
53,8 80,2
Malavi
37,6 60,3
Mali
44.7 40,3
Mozambik
38,9 43,8
Niger
42,3 15,7
Nigerija
50,9 64,1
Ruanda
45,3 67
Sierra leone
40,3 36,3
Tanzanija
43,3 75,2
Zambija
35,3 78
[Vir slike]
Vir: 2005 Britannica Book of the Year
[Navedba vira slike na strani 4]
© Mark Henley/Panos Pictures