Pogled v svet

Na jedilniku: smeti

»Presenetljivo je, da so postali odpadki tako pomemben vir hrane mnogim ptičem in sesalcem,« pravi biolog Wilfried Meyer. »Ponekod so nekatere vrste povsem odvisne od odpadkov.« Kot je pisalo v reviji Der Spiegel, je globalni raziskovalni projekt pokazal, da se skoraj 70 vrst ptic in 50 vrst sesalcev prehranjuje z odpadki. Na odlagališčih smeti je nastala prava prehranska veriga. V toploti, ki nastaja pri razpadanju smeti, se množijo insekti. S slednjimi se hranijo ptice in majhni sesalci, njih pa lovijo ptice ujede in drugi plenilci. Zanimivo je, da nekaterih ptic, ki so po naravi plašne, ne moti oglušujoč hrup strojev za stiskanje odpadkov niti to, da so na smetiščih tudi druge živali in ljudje.

 Cestni roparji

Videti je, da cestni roparji niso samo ljudje. V knjigi Bangkok Post piše, da so se njihovim vrstam pridružili tudi sloni. Lačni sloni iz džungel vzhodno od Bangkoka blokirajo ceste, po katerih se s tovornjaki prevaža sladkorni trst, in si prilaščajo sladki tovor. V zatočišču divjih živali Ang Lue Nai običajno živi približno 130 slonov, zaradi suhega vremena in potemtakem pomanjkanja rastlinja pa so lačni sloni prisiljeni tavati po džungli ter iskati hrano. Glavni nadzornik zatočišča, Yoo Senatham, je poročal, da so nekateri sloni pričeli pleniti tudi po plantažah, medtem ko drugi pobirajo sladkorni trst, ki jim ga odvržejo sočutni vozniki tovornjakov.

Antibiotiki za živali

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) že dolgo svari pred prekomerno in nepotrebno rabo antibiotikov pri zdravi rejni živini. V španskem časopisu ABC je pisalo, da krmi redno dodajajo zdravila, »da bi rejna živina hitreje pridobivala na teži«. Nedavno je danska raziskava pokazala, da je lahko vzreja živali dobičkonosna tudi brez antibiotikov. Ko jih kmetje niso več dodajali krmi, se pri reji piščancev ni nič spremenilo, pri prašičjereji pa so se stroški povečali samo za en odstotek. SZO je z odobravanjem sprejela pobudo Danske in tudi druge države spodbuja, da bi podobno ukrepale. To, piše v časopisu, »bi koristilo tudi javnemu zdravju«.

Šahovski goljufi

»Mnogi šahisti se ne ravnajo vedno po pravilih,« poroča Frankfurter Allgemeine Zeitung. Primer tega je neki amater, ki je premagal šahovskega mojstra. Kasneje pa so ugotovili, da je imel pod svojimi dolgimi lasmi skrit mikrofon, slušalke in kamero, da je lahko komuniciral s šahistom, ki je v sosednji sobi sedel za računalnikom. Nekateri so znani po tem, da gredo na stranišče, zaprejo vrata, iz žepa potegnejo dlančnik in pretehtajo svoje naslednje poteze. Tudi spletni šahisti znajo biti nepošteni. Nekateri imajo med igranjem šaha po internetu vklopljen šahovski program. V drugih primerih so šahisti sodelovali pod dvema imenoma in igrali sami proti sebi – pod enim imenom so vedno izgubljali, zato je bilo drugo vedno više na lestvici. »Mnogim ne gre toliko za denarno nagrado,« piše v časopisu. »Skoraj vedno jih motivira nečimrnost in le redkokdaj pohlep.«

Prestari za učenje?

»Ko so šestletni otroci [v osnovni šoli v kenijski provinci Rift Valley] pri pouku, je neki učenec za dve glavi višji od drugih,« poroča nairobijski časopis Daily Nation. To je 84-letni moški, ki se je pred nedavnim pridružil prvošolcem, da »bi lahko prebral Biblijo«. K pouku hodi kljub temu, da so njegovi vnuki že kar nekaj razredov pred njim. »Ljudje mi iz Biblije razlagajo reči, za katere ne vem, ali so resnične, zato želim Sveto pismo prebrati in se prepričati sam,« je možakar povedal za Nation. Kar najbolj si prizadeva, da bi se prilagodil strogim šolskim pravilom, zato je oblečen v šolsko uniformo in ima vse druge učne pripomočke. Nekaj reči pa sme delati drugače. Ko drugi učenci telovadijo in tekajo naokoli, »se njemu ni treba pretirano naprezati«.

Smrtonosni potresi v letu 2003

»Pri ameriškem geološkem uradu (USGS) pravijo, da je bilo, kar se tiče potresov, leto 2003 vse od leta 1990 najbolj smrtonosno, 25-krat bolj kot leto 2002,« piše v uradni izjavi tega urada. »Leta 2002 je po svetu zaradi potresov umrlo 1711 ljudi«, lani pa 43.819. Približno 41.000 mrtvih je bilo v Iranu, ko je 26. decembra mesto Bam prizadel potres z jakostno stopnjo 6,6. Najhujši potres in edini, ki se ga lahko označi kot »velik« potres, je bil tisti, ki je 25. septembra prizadel Hokaido na Japonskem. Imel je jakostno stopnjo 8,3. V poročilu piše, da »USGS na dan zazna približno 50 potresov. [. . .] Vsako leto je po svetu v povprečju 18 večjih potresov (z jakostno stopnjo 7,0 do 7,9) in en velik potres (z jakostno stopnjo 8,0 ali več). Po svetu je vsako leto kar nekaj milijonov potresov, a se mnogih sploh ne zazna, ker so na oddaljenih področjih ali pa imajo nizko jakostno stopnjo.«

Zakaj toliko mladinskega kriminala?

Strokovnjaki menijo, da so neurejene družinske razmere vzrok za hitro rast števila mladoletnih prestopnikov. Kot je bilo poudarjeno v poročilu južnoafriškega časopisa Weekend Witness, večina takšnih otrok prihaja iz razbitih družin oziroma družin, kjer oba starša hodita v službo in sta »preveč zaposlena, utrujena ali nimata časa«, da bi skrbela za otroke. Po besedah kriminologinje dr. Irme Labuschagne mnogi najstniki niti ne vedo, kaj je »družina«, in »hrepenijo po tem, da bi bili ljubljeni in sprejeti«. Zato to iščejo drugje in so lahek plen kriminalnih tolp, ki jim ponujajo občutek pripadnosti. Starši, je opazila psihologinja dr. Cecelia Jansen, »si tako zavzeto prizadevajo za svoj položaj, uspeh in gmotne reči, da ne vedo, kako živijo njihovi družinski člani«. Tako Labuschagnova kot Jansenova priporočata »vrnitev k starim družinskim vrednotam«, piše v časopisu. »Nič ne more nadomestiti zdrave, srečne in normalne družine,« sklene časopis.