‚Kaj se dogaja z mano?‘

»Zdi se, kot da sem se nekega jutra zbudil in da je bilo vse drugače. Bil sem drug človek v drugem telesu.« (Sam)

KAJ je mladostništvo? Enostavno rečeno, to je obdobje med otroštvom in odraslostjo. Je čas, v katerem doživljaš velike spremembe – telesne, čustvene in tudi kar se tiče pogleda na ljudi. Po eni strani je vstop v mladostništvo nekaj razburljivega. Navsezadnje to pomeni, da si na poti, da postaneš odrasel človek. Po drugi strani pa se v tem obdobju življenja pričnejo pojavljati nova občutja in nekatera od njih utegnejo biti zelo begajoča – celo strašljiva.

Toda mladostništva se ti ni treba bati. Res je, da ni čisto preprosto. Vendar je to tudi čudovita priložnost za prijeten prehod v svet odraslih. Poglejmo, kako. Najprej bomo analizirali nekatere izzive, s katerimi se spoprijemajo mladostniki.

Puberteta je tukaj

Med mladostništvom se v tvojem telesu dogajajo spremembe, ki povzročijo, da spolno dozoriš. Ta proces, imenovan puberteta, traja več let, in kot bomo videli, ne vpliva samo na razvoj spolnih organov.

Pri dekletih se puberteta običajno prične med 10. in 12. letom starosti, pri mnogih fantih pa med 12. in 14. letom. Vendar so to samo povprečja. V The New Teenage Body Book piše, da »ima vsakdo svojo posebno biološko uro, ki določa, kdaj se bodo v puberteti pojavile različne spremembe«. Piše še: »K normalnemu  spada marsikaj.« Zato ni nič narobe, če se pri tebi puberteta prične prej – ali kasneje – kot pri tvojih sovrstnikih.

Kadar koli se puberteta prične, lahko vpliva na tvoj videz, občutke in na to, kako gledaš na svet okoli sebe. Razmisli o nekaterih presenetljivih, a težavnih vidikih tega edinstvenega obdobja v življenju.

‚Kaj se dogaja z mojim telesom?‘

Puberteta se prične, ko se dvigne raven hormonov, še posebej estrogena pri dekletih in testosterona pri fantih. Hormonske spremembe so delno odgovorne za navidez čudežno spremembo telesa, do katere kasneje pride. Pravzaprav po tem, ko se puberteta prične, tvoje telo raste najhitreje. Podobno hitro si rastel, ko si bil dojenček.

V tem času tvoji spolni organi pričnejo dozorevati, vendar je to samo eno področje telesnega razvoja. Morda tudi zelo hitro rasteš, kar se običajno imenuje pospešena rast. Ko si bil otrok, si morda vsako leto zrasel za okoli pet centimetrov, vendar pa ni nič nenavadnega, če v puberteti med pospešeno rastjo zrasteš kar dvakrat toliko.

V tem času se morda počutiš nekoliko okornega. To je normalno. Zapomni si, da lahko različni deli tvojega telesa rastejo različno hitro. Morda si tudi nekoliko neroden. A bodi potrpežljiv – nisi obsojen na to, da boš vse življenje takšen. Telesna okornost v mladostništvu bo minila.

Dekletom se med puberteto pojavi menstruacija. To je mesečno izločanje krvi, izcedkov in odluščenih ostankov tkiva iz maternice. * Menstruacijo običajno spremljajo krči in znižana raven hormonov. Sprva je menstruacija lahko kar precej begajoča, saj ima tako telesne kot čustvene učinke. »Kar naenkrat sem se morala spoprijeti z nečim povsem novim,« se spominja Teresa, ki je sedaj stara 17 let. »Čustveno sem bila čisto zmedena in tudi bolelo me je. Pa še vsak mesec je bilo!«

Na začetku, ko se ti pojavi menstruacija, te ni treba biti strah. Navsezadnje to kaže na to, da tvoje telo deluje normalno. Sčasoma se boš naučila spoprijeti z neprijetnimi vidiki menstruacije. Nekatere ženske na primer menijo, da redna telovadba zmanjša boleče krče. Vendar se ženske med sabo razlikujejo. Morda boš ugotovila, da moraš med menstruacijo zelo omejiti svoje telesne dejavnosti. Nauči se »prisluhniti« svojemu telesu in mu dati, kar potrebuje.

V obdobju mladostništva se tako dekleta kot fantje pričnejo vse bolj zanimati za svoj videz. »To je bila točka v življenju, ko sem res pričela postajati pozorna – in mi je bilo tudi mar za to – kaj drugi menijo o mojem videzu,« priznava Teresa. »In pravzaprav me še vedno večino časa skrbi glede tega, kako sem videti,« še pravi. »Lasje nočejo stati tako, kot jaz želim, oblačila se mi ne prilegajo ravno najbolje in videti je, da celo ne morem najti oblačil, ki so mi všeč!«

 Morda si tudi kako drugače nezadovoljen s svojim telesom. Na primer znojne žleze med puberteto postanejo dejavnejše, zaradi česar se morda bolj znojiš. Redno kopanje ali prhanje, kakor tudi, da si vedno v sveže opranih oblačilih, ti lahko pomaga obvladovati telesne vonjave. Pri tem si lahko pomagaš tudi z deodorantom ali sredstvom proti znojenju.

Med puberteto postanejo v tvoji koži bolj dejavne tudi lojnice, kar se lahko vidi po mozoljih. »Zdelo se mi je, da so se mozolji pojavili ravno takrat, ko sem želela, da bi bila videti kar najbolj lepa,« toži Ann. »Ne vem, ali si domišljam ali pa imajo mozolji nekakšen šesti čut glede tega, kdaj so najmanj zaželeni.« Tudi Teresa je imela težave z aknami. »Počutim se grda in neprijetno mi je,« pravi, »ker mislim, da je to tisto, kar ljudje vidijo na meni, ko me pogledajo!«

Seveda imajo lahko tudi fantje težave s kožo. Pravzaprav so po mnenju nekaterih strokovnjakov fantje celo dovzetnejši za to kakor dekleta. Ne glede na to, ali si fant ali dekle, ti lahko zelo koristi, da si redno umivaš tiste dele telesa, kjer je koža bolj mastna, denimo na obrazu, vratu, ramenih, hrbtu in prsih. Poleg tega lahko redno pranje las s šamponom prepreči, da se ti maščoba ne razširi na kožo. Na voljo so tudi izdelki proti mozoljem. »Starša sta mi pomagala najti čistila za kožo in lokalna mazila,« pravi Teresa. »Pomagala sta mi tudi, da nisem jedla preveč nekakovostne hrane. Ko ne jem takšne hrane in ko pijem veliko vode, običajno nimam aken.«

Še ena telesna sprememba, ki vpliva predvsem na fante, je povezana s spremembo glasu. Tvoje glasilke se bodo med puberteto najverjetneje odebelile in podaljšale, kar bo povzročilo, da se ti bo glas postopoma znižal. Billu se je to zgodilo, ne da bi se tega sploh zavedal. »Nisem se zavedal, da se mi je znižal glas,« pravi, »razen ko so se ljudje po telefonu pogovarjali z mano in niso več mislili, da govorijo z mojo mamo ali sestro.«

Včasih se glas, ki je v procesu spreminjanja, rad zlomi – naenkrat se z zelo nizkega dvigne na zelo visok ton. »To je bilo najbolj neprijetno,« pravi Tyrone, ko se spominja svoje mladosti. »Vsakič, ko sem postal nervozen ali sem se vznemiril, se mi je to zgodilo. Poskušal sem, da se ne bi preveč jezil, a seveda sem se.« Tyrone dodaja: »Po enem ali morda dveh letih, se je končalo.« Če se to dogaja tebi, ne obupuj! Tudi tvoj glas se bo kmalu ustalil v novem, globljem razponu.

‚Zakaj se tako počutim?‘

Za mladostnika ni nič neobičajnega, da doživlja najrazličnejša boleča občutja. Morda boš denimo ugotovil, da z najboljšimi prijatelji iz otroštva niste več tako povezani, kot ste bili. Ne da je prišlo do kakšnega večjega spora. Morda nimate veliko skupnega. Celo tvoja starša, h katerima si se prej zatekal po tolažbo in varnost, se ti morda nenadoma zdita starokopitna in nedostopna.

Zaradi vsega tega se lahko najstnik počuti osamljenega. »Nekateri raziskovalci trdijo, da so občutki osamljenosti pogostejši in intenzivnejši v mladostništvu kot pa v otroštvu ali odraslosti,« piše v neki enciklopediji. Svoje misli  in občutke morda zadržuješ zase, ker se bojiš, da bodo drugi nate gledali kot na čudnega. Mogoče se celo nerad zanimaš za druge, ker globoko v sebi misliš, da tako ali tako nihče ne bi res želel biti tvoj prijatelj.

Večina mladostnikov doživlja obdobja osamljenosti podobno kot mnogi odrasli. Pomembno je imeti v mislih, da takšna čustva sčasoma minejo. * Zapomni si, da se pri tebi zato, ker si mladostnik, dobesedno vse spreminja. Tvoj pogled na življenje, na druge in celo nase se nenehno menja. Zares, človek, ki ga vidiš v ogledalu, se ti morda včasih zdi popoln tujec! Mogoče čutiš podobno, kot je čutil sedemnajstletni Steve, ki priznava: »Težko je reči, da se poznaš, ko pa se tako hitro spreminjaš.«

Eden najboljših načinov, kako lahko preprečiš osamljenost, je, da z drugimi navežeš stik. To morda pomeni, da spoznavaš tiste, ki niso tvoji sovrstniki. Ali poznaš starejše, ki bi bili veseli tvojega prijateljskega obiska? Ali bi zanje lahko šel po opravkih, še posebej če potrebujejo pomoč? Biblija spodbuja vse – mlade in odrasle – naj se ‚razširijo‘ v naklonjenosti do drugih. (2. Korinčanom 6:11–13) S tem se ti lahko odprejo čudovite priložnosti.

V pravkar omenjenem biblijskem stavku je samo eno od mnogih načel, ki pomagajo mladim kristjanom uspešno se spoprijeti z izzivi mladostništva. Ob branju naslednjega članka razmisli o tem, kako močno lahko Božja Beseda vpliva na tvoje življenje, ko postajaš odrasel človek.

[Podčrtni opombi]

[Okvir na strani 6]

Starši niso popolni

»Kot otrok sem mislila, da sta moja starša popolna. Ko sem prihajala v najstniška leta, pa se mi je nekako zdelo, da nista . . . no . . . tako pametna. Želim reči, da sem spoznala, da moja starša nista popolna, in to me je begalo. Na žalost sem zaradi tega pričela dvomiti o njunem mnenju in presoji. Po težji poti pa sem si zopet pridobila popolno zaupanje vanju. Ne, nista popolna, vendar imata pogosto prav. In tudi če nimata prav, sta še vedno moja starša. Počasi postaja naš odnos bolj podoben prijateljstvu in to se mi zdi, da se običajno zgodi med otroki in njihovimi starši.« (Teresa, 17 let)

[Slika na strani 7]

Mnogi mladi so s starejšimi stkali tesne prijateljske vezi