Mladi vprašujejo:

Ali je tetoviranje zame?

»Nekateri tatuji so tako ljubki in zares umetniški.« (Jolanda) *

»O svojem prvem tatuju sem sanjala dve leti.« (Manja)

ČLOVEK ima občutek, da so tatuji povsod, kamor koli se ozre. Z njimi se postavljajo rockovski zvezdniki in znani športniki, manekeni in manekenke, pa tudi filmske zvezde. Mnogi najstniki jih posnemajo ter ponosno razkazujejo tatuje na rokah, pasu in gležnjih. Andrej zatrjuje: »Tatuji so kul. So pa stvar osebne izbire.«

V World Book Encyclopedii piše: »Tetoviranje je vrisovanje trajnih podob na telo. Z naostreno palčko, koščico ali iglo se v kožo vnaša naravno barvilo.«

Težko je priti do natančnih podatkov, a po nekem viru ima tetovažo 25 odstotkov vseh mladih Američanov v starosti od 15 do 25 let. Sandra pravi: »To je zdaj moderno.« Zakaj tetoviranje tako privlači nekatere mlade?

Zakaj tako priljubljeno?

Za nekatere je tatu veličasten izraz romantične naklonjenosti. Manja pravi: »Moj brat ima na gležnju napisano ime punce, s katero je hodil.« V čem je težava? »Z njo ne hodi več.« V reviji Teen piše: »Zdravniki več kot 30 odstotkov vseh tetovaž odstranijo pri najstnicah, ki se želijo znebiti imena svojega bivšega fanta.«

Za nekatere mlade so tatuji umetniška dela. Drugim pomenijo simbol neodvisnosti. »Moje življenje je v mojih rokah,« je odločno povedala Josie in dodala, da je bila odločitev za tetoviranje njena »edina pomembna osebna odločitev v življenju«. Tetoviranje daje mladim priložnost, da poskusijo nekaj  novega – tako imajo občutek, da sami odločajo o svojem videzu. Tatuji so prav tako lahko simbol upora ali alternativnega življenjskega sloga. Zato si dajo nekateri vtetovirati opolzke besede in risbe ali pa provokativna gesla.

Po drugi strani ima morda večina mladih tatu preprosto zato, ker je to moderno. Videti je, da se vsi tetovirajo. Ampak ali bi se zato moral tudi ti?

Starodavna umetnost

Tetoviranje vsekakor ni nekaj novega. V Egiptu in Libiji so našli tetovirane mumije, ki datirajo v čas več stoletij pred Kristusom. Mumije s tetovažami so našli tudi v Južni Ameriki. Mnoge vtetovirane podobe so bile neposredno povezane s čaščenjem poganskih bogov. Po besedah raziskovalca Steva Gilberta »najstarejša znana slikovna tetovaža, ki ni abstrakten vzorec, predstavlja boga Besa. Ta je v egiptovski mitologiji pohoten bog razuzdanosti.«

Vredno je omeniti, da Mojzesova postava Božjemu ljudstvu ni dovoljevala tetoviranja. V Tretji Mojzesovi knjigi 19:28 piše: »Zaradi mrtveca si ne delajte zarez v meso in nobenih znamenj si ne vžigajte [ne tetovirajte se, NW]. Jaz sem GOSPOD.« Poganski častilci, recimo Egipčani, so si na prsi ali roke tetovirali imena in simbole svojih božanstev. Izraelci so se z upoštevanjem Jehovove prepovedi tetoviranja razlikovali od drugih narodov. (5. Mojzesova 14:1, 2)

Kristjani danes niso pod Mojzesovo postavo, kljub temu pa je dobro razmisliti o prepovedi tetovaž. (Efežanom 2:15; Kološanom 2:14, 15) Kot kristjan gotovo ne bi želel  telesa poslikati s simboli, ki spominjajo na poganstvo ali krivo čaščenje, pa četudi samo kratkotrajno. (2. Korinčanom 6:15–18)

Tveganje

Razmisliti bi moral tudi o zdravstvenih nevarnostih. Dr. Robert Tomsick, izredni profesor dermatologije, pravi: »Pri [tetoviranju] predrete kožo in vnesete barvilo. Čeprav z iglo ne vbodete globoko, pa z vsakim vbodljajem tvegate bakterijsko ali virusno okužbo. Menim, da je [tetoviranje] na splošno tvegan postopek.« Dr. Tomsick nadaljuje: »Četudi se pri vbadanju ni pojavila infekcija, še vedno lahko pride do kontaktnih alergij, dermatitisa in alergičnih reakcij, pri katerih lahko koža pordeči, oteče, postane krastava ali srbeča.«

Tatuji so načeloma neizbrisni, vendar obstajajo različne metode, s katerimi se jih poskuša odstraniti. Te so laserska odstranitev (izžiganje tatuja), kirurška odstranitev (izrezovanje tatuja), dermabrazija (odstranitev povrhnjice in usnjice z žičnato ščetko), salabrazija (pri tem se kožo prepoji s solno raztopino) in brazgotinjenje (tatu se odstrani z raztopino kisline, na njegovem mestu nastane brazgotina). Te metode so drage in so lahko tudi boleče. »Bolj boli lasersko odstranjevanje tetovaže kakor pa samo tetoviranje,« piše v reviji Teen.

Kaj si bodo mislili drugi?

Moral bi tudi resno razmisliti o tem, kaj bodo o tvoji tetovaži morda menili drugi. Mnogi se namreč odzovejo negativno. (1. Korinčanom 10:29–33) Li, dekle s Tajvana, se je pri 16 letih kar čez noč odločila za tetovažo. Sedaj je stara 21 let in dela v pisarni. »Zoprno mi je, ko sodelavci strmijo v moj tatu,« priznava. Britanski strokovnjak za duševno zdravje Theodore Dalrymple pravi, da tatuji mnogim ljudem »pogosto pomenijo vidno znamenje [. . .] pripadnosti neki nasilni, brutalni, antisocialni in podtalni subkulturi«.

V reviji American Demographics opažajo podobno: »Jasno je, da večina Američanov meni, da je tvegano imeti tetovažo na vidnem mestu telesa. Petinosemdeset odstotkov [mladih] se strinja z izjavo, da ‚bi se morali ljudje z vidnimi tatuji [. . .] zavedati, da bo ta način osebnega izražanja verjetno ovira v njihovem poklicnem življenju oziroma v medsebojnih odnosih‘.«

Premisli tudi, ali bi bil tatu v okras tvojemu krščanskemu prepričanju ali pa bi nanj metal slabo luč. Ali bi bil morda ‚v spotiko‘ drugim? (2. Korinčanom 6:3) Resda imajo nekateri mladi tetovaže na zakritih delih telesa. Morda niti njihovi starši ne vedo zanje. Toda pozor! Nujen obisk pri zdravniku ali pa prhanje v šoli lahko razkrije tvojo skrivnost! Boljše se je »v vsem lepo vesti« in se ogibati nespametnih prevar. (Hebrejcem 13:18)

Tudi tatuji lahko podobno kot vse modne muhe sčasoma izgubijo svoj čar. Kaj praviš, ali je kakšen kos garderobe, pa naj gre za kavbojke, srajco, obleko ali čevlje, ki ga imaš tako rad, da bi se zaprisegel, da ga boš nosil do konca življenja? Seveda ne! Stili, kroji in barve se menjajo. Tatu je v nasprotju z nekim kosom oblačila tvoj stalni spremljevalec. Poleg tega ti morda to, kar ti je »kul« pri 16 letih, ne bo več tako pri srcu, ko jih boš imel 30.

Mnogi obžalujejo, da so trajno spremenili svoj videz. »Tetovirala sem se, še preden sem spoznala Jehova,« pravi Amanda. »Tetovažo skušam zakrivati. Če jo kdo v občini slučajno opazi, mi je nerodno.« Sporočilo? Pamet v glavo pred poslikavo. Ne odloči se za nekaj, kar boš kasneje morda obžaloval.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 26]

Ljudje pogosto povezujejo tetovaže z uporništvom

[Slika na strani 26]

Mnogim je čez čas žal, da so se tetovirali

[Slika na strani 27]

Pamet v glavo pred poslikavo