Deževni gozdovi – ali jih je mogoče rešiti?

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ BOLIVIJE

RAMIRO je lastnik doline, ki je prekrita s tropskim oblačnim gozdom. * Umeščena je v predgorje južnoameriških Andov in je ena redkih na področju, kjer staroveška drevesa še vedno stojijo. Vsi okoliški hribi pa so oropani gozdov. Z vseh koncev sveta prihajajo znanstveniki, da bi v Ramirovem gorskem deževnem gozdu raziskovali divji živelj, in odkrili so kar nekaj vrst, ki pred tem še niso bile znanstveno poimenovane. Ramiro se zelo zanima za ohranitev deževnega gozda. Zato pravi: »V mojem gozdu se ne bo sekalo.«

Po drugi strani pa Roberto upravlja 5600 kvadratnih kilometrov velik tropski deževni gozd v nižinah amazonskega porečja. Je poklicni gozdar, ki za svetovno tržišče podira drevesa in prodaja stavbni les. Vendar se tudi Roberto močno zanima za zaščito tropskih gozdov in njihovega divjega življa. »Tropska drevesa je mogoče podirati, ne da bi se trajno poškodovala raznolikost življenja,« trdi Roberto.

Čeprav se Ramirove in Robertove okoliščine razlikujejo, ju druži močna skrb za usodo tropskih gozdov. In v tem nikakor nista edina. V zadnjih desetletjih se je nespametno uničevanje tropskih deževnih gozdov alarmanto povečalo.

Ali je takšna zaskrbljenost pretirana? Navsezadnje so ljudje v preteklih stoletjih na področjih z zmerno klimo posekali veliko gozdov predvsem za poljedelske namene. Zakaj bi potem bili zaskrbljeni, če ljudje v tropih sedaj ravnajo podobno? Obstajajo ključne razlike. Denimo tropski deževni gozdovi pogosto rastejo na nerodovitnih tleh, kjer je poljedelstvo slab nadomestek. Tudi raznolikost življenja je v tropskih gozdovih veliko večja; izguba gozdov vpliva na celotno človeštvo.

Cena krčenja gozdov

Več kot polovico vrst svetovnega življa je mogoče najti v tropskih gozdovih. Od opic brezpalčark in tigrov do nenavadnih listnatih mahov in orhidej, od kač in žab do redkih metuljev in papig – število vrst je enostavno preveliko, da bi lahko naredili seznam.

Različni živelj ima ustrezne življenjske pogoje v mnogih vrstah deževnih gozdov. Obstajajo tudi počasi rastoči gorski deževni gozdovi, temni deževni gozdovi z gostimi listnimi baldahini, suhi tropski gozdovi in odprte gozdne pokrajine. Vendar večina ljudi še nikoli ni obiskala tropskega gozda. Morda ga tudi vi še niste. Zakaj bi vam potem moralo biti mar za takšne kraje?

Ohranitev tropskih deževnih gozdov je pomembna za vas, saj je toliko domačih rastlin in rastlin, namenjenih za prodajo, ki so povezane z vami, v določenih pogledih odvisnih od svojih divjih prednikov, ki še vedno uspevajo v takšnih gozdovih. Te divje sorte se včasih uporabljajo za gojenje mladih sort, ki so bolj odporne proti boleznim in škodljivcem. Zato je nujno potrebna genetska raznolikost, ki jo je najti pri divjih vrstah.

 Raziskovalci tudi neprestano pridobivajo uporabne produkte iz tropskih gozdov. Denimo precejšen del zdravil, ki so sedaj v uporabi, je pridobljenih iz tropskih rastlin. Tako je raznolikost življenja v tropskih deževnih gozdovih pogosto povezana z živo knjižnico, a je v njej večino »knjig« še treba odpreti.

Krhke življenjske združbe

Vlažno okolje tropskega gozda je krhko in zelo zapleteno. Nešteto življenjskih oblik je odvisnih ena od druge. Denimo večina rastlin je za opraševanje in raznašanje semen odvisna od določenih ptic, žuželk ali drugih živali. V zapletenem življenjskem krogu gozd učinkovito reciklira vse, kar je v njem živega, tudi rastline, žuželke in druge živali ter mikroorganizme. Presenetljivo je, da je ves ta kompleksni ekosistem običajno na revni prsti. Ko se takšen gozd enkrat uniči, je morda težko ali nemogoče, da bi si opomogel.

Mnogim ljudem so tropski gozdovi vir preživetja. Poleg tega da so ti gozdovi področje za znanstvene raziskave in turizem, so tudi trgovsko pomembni zaradi produktov, kot so stavbni les, oreščki, med, palmove srčike, kavčuk in smola. Vendar tropski deževni gozdovi alarmantno hitro izginjajo. Točne številke niso dorečene, a eno dejstvo je jasno: krčenje gozdov je hitro.

To uničevanje okolja je še posebej žalostno, ker uničevanje tropskih deževnih gozdov pogosto prinaša komaj kakšno trajno korist. Mnogi gozdovi postanejo pašniki za živino. Vendar zemlja kmalu ni več primerna za pašo, zato se jo opusti. Po poročilih naj bi bilo v brazilski Amazoniji 165.000 kvadratnih kilometrov tako opuščene zemlje.

Kakšno upanje obstaja za deževne gozdove in njihov brezštevilni divji živelj? Ramiro, Roberto in mnogi njima podobni si prizadevajo zaščititi tropske deževne gozdove pred silami mednarodne trgovine, prenaseljenostjo, lovci na živali za trgovino s hišnimi ljubljenčki, nezakonitimi lovci ter gozdarji. Vendar kaj so pravi, osnovni vzroki krčenja gozdov? Ali je mogoče uporabljati obsežne vire deževnih gozdov, ne da bi jih uničevali?

[Podčrtna opomba]

[Poudarjeno besedilo na strani 3]

V tropskih gozdovih je mogoče najti večino svetovnih vrst živali in veliko raznolikih rastlin

 [Slike na strani 4, 5]

Gozdarji in ceste, ki jih ti gradijo, lahko uničijo deževni gozd