Skrivnost  Cahokie

KO POMISLITE na zgodovinska mesta – katera vam pridejo na um? Rim, London, Pariz? Kaj pa Cahokia? ‚Cahokia?‘ boste morda vprašali. Da, Cahokia, ki je v Illinoisu, 13 kilometrov vzhodno od St. Louisa v ameriški zvezni državi Misuri. * To velikansko, visoko razvito in dobro načrtovano mesto je bilo 500 let eno pomembnejših indijanskih mest. Na vrhuncu svoje civilizacije, okoli leta 1150 n. š., je bilo večje od takratnega Londona ali Rima.

Po nekem viru je bila Cahokia, ki se je raztezala po več kot 13 kvadratnih kilometrih, »nedvomno največje predzgodovinsko mestno središče severno od Mehike«. (Encyclopedia of North American Indians) Poleg tega so povsod vzdolž doline reke Misisipi ostanki zemeljskih gomil – tiha opozorila, da je bila tu nekoč cvetoča civilizacija. Pravzaprav so mestu St. Louis, preden se je razširilo in zravnalo 26 gomil v svoji okolici, rekli tudi Mesto gomil.

Zaščiten zgodovinski kraj

Nekateri ameriški domačini imajo Cahokio za kraj, v katerem bi lahko mnogo plemen našlo svoje poreklo. V knjigi The Native Americans piše, da »so potomci Misisipijčanov, ki so delali gomile, postali Čikasoji, Seminoli in Čoktoji«. Po nekem drugem viru so bili Misisipijčani predniki Krikijev, Čerokijev, Načezov in drugih.

Prvotno je bilo v Cahokii 120 zemeljskih gomil. Sedaj, po mnogih letih kmetovanja in razširitve mesta po področju, pa jih je ostalo le še 80. Od teh jih je 68 znotraj mej sedanjega 890 hektarov velikega območja.

Od leta 1925 je Cahokia zavarovana kot illinojsko zgodovinsko območje. In leta 1982 je Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo določila cahokijske gomile zaradi njihove pomembnosti pri razumevanju zgodnje zgodovine Severne Amerike za spomenik svetovne dediščine.

Zakaj prav tu?

Področje okoli Cahokie so že leta 700 n. š. naseljevali Indijanci pozne gozdne kulture. Vendar so bile gomile narejene šele kakih 200 let pozneje. Zakaj so Cahokio zgradili na tem mestu? Iz istih razlogov kakor bližnji St. Louis. Območje je blizu sotočja treh velikih rek (Misisipija, Misurija in Illinoisa), na rodovitnem poplavnem področju, ki mu geologi pravijo Ameriško dno.

Reke in njihovi pritoki so bili polni rib in selečih se vodnih ptic. Bližnji gozdovi niso bili le vir stavbnega lesa, temveč so bili tudi lovišče, še posebej belorepih jelenov, ki so bili glavni vir mesa. Druga bogastva, na primer bazalt, rdeči oker, galenit in granit, so prišla iz bližnje planote Ozark. Na sosednjih severnoameriških prerijah so se bohotile visoke trave, ki so jih rabili pri gradnji hiš in drugih konstrukcij mestnih prebivalcev, katerih je bilo na vrhuncu morda tudi 20.000 ali več. Na samem poplavnem področju je uspevalo obilje pridelkov, tudi koruza, amarant, buče in sončnice. Cahokijci so lahko tudi nabirali ameriške orehe, orehe hikorija, robidnice in divje slive. Poleg tega so jim reke omogočale, da so lahko trgovali daleč v vseh smereh. V Cahokii so tako odkrili morske školjke iz Mehiškega zaliva, baker s področja Velikih jezer Severne Amerike in sljudo iz apalaškega hribovja.

Življenje in verovanje Cahokijcev

V turističnem informacijskem centru na tem kraju so v naravni velikosti prikazane tipične dnevne dejavnosti v Cahokii, tudi odiranje jelena in mletje koruze. Bistveni element cahokijske civilizacije je bilo poznavanje gojenja koruze in dostop do drugih naravnih bogastev.

Neki arheolog je opisal Cahokio kot »severnoameriški Jeruzalem«, saj je videti, da je vera prežemala vsak vidik družbe. Po nekem drugem viru je bila »Cahokia na svojem vrhuncu  (1000–1150 A. D.) domovanje visoko centralizirane teokracije«. Tukaj odkriti artefakti nakazujejo, da sta bili za Cahokijce vera in družba nerazdružljivi. Glede na knjigo Cahokia—City of the Sun »so njihov svet sestavljale nasprotne sile – tema in luč, red in anarhija, dobro, ki je bilo nagrajeno, in zlo, ki je bilo kaznovano«.

Cahokijci so verjeli v posmrtno življenje. Zato so mrtve pokopavali s častmi in pogosto z zamotanimi obredji, še posebej tiste, ki so pripadali eliti. Nekatere njihove gomile so bile grobnice, ki so morda imele podobno vlogo kakor piramide egipčanskih faraonov.

Ogled gomil

Oglejmo si gomile pobliže. So različnih velikosti in oblik, vendar so vse iz zemlje, ki so jo v košarah nanosili na gomilno gradbišče. Ocenjujejo, da so tako prenesli skupaj kakega 1,5 milijona kubičnih metrov zemlje!

Obstajajo tri vrste gomil: gomile z linearnim grebenskim vrhom, ki so jih morda imeli za krajevna znamenja, v nekaterih pa so bili tudi grobovi; stožčaste gomile, ki so jih lahko prav tako uporabljali kot grob; in gomile s ploskim vrhom, ki segajo od približno enega metra do 30 metrov v višino in so bile temelj, na katerem so  postavljali zgradbe. Na slednjih gomilah so pogosto stali templji, koče za zbore svéta oziroma prebivališča članov elite.

Najprej smo se ustavili pri gomili številka 72, ki so jo naredili na vrhu treh manjših pokopnih gomil. Dolga je 43 metrov, široka 22 metrov, visoka pa komaj 2 metra. Ni tako velika, kakor so sicer gomile, vendar skriva neverjetno veliko dragocenih artefaktov, ki osvetljujejo življenje v Cahokii. V gomili je grobnica moža, ki je bil verjetno pomemben poglavar, o čemer sodijo po skoraj 20.000 okrasnih školjkicah iz Mehiškega zaliva, ki so ležale pod njim. Ob njem so bila pokopana tudi pokopna darila, med katerimi je bilo 800 konic puščic, 15 vdolbenih kamnov za indijanske igre, velik kup sljude in bakren zvitek. Poleg tega je bilo tu pokopanih še okoli 300 drugih ljudi, večinoma mladih žensk, in mnogi so bili verjetno človeške žrtve.

 Menihova gomila – zakaj tako posebna?

Usmerimo se sedaj proti severu čez cahokijski osrednji trg proti Menihovi gomili, ki je dobila ime po menihih trapistih, ki so na tem področju živeli na začetku 19. stoletja in so na gomili celó vrtnarili. To je največja gomila v Cahokii. Ima obliko prisekane piramide, vendar s štirimi terasami na različnih višinah. Gradili so jo kar v 14 fazah, nastala pa naj bi med letoma 900 in 1200 n. š. Temelj gomile se razteza po več kot 6 hektarih površine, »več kot pri kateri koli piramidi v Egiptu ali Mehiki«. Gomila je visoka 30 metrov in dolga več kot 300 metrov, zaradi česar je največja predkolumbovska zemeljska konstrukcija na zahodni polobli. Na južni strani Menihove gomile je dolg klanec, ki vodi na terase. Izkopavanja nakazujejo, da so bile nekoč na tem klancu stopnice.

Nobenemu navadnemu človeku ni bilo dovoljeno, da bi se povzpel do konca teh stopnic. Na vrhu je bila velika zgradba – prebivališče cahokijskega vladarja, poznanega kot Veliko sonce. »Tam so poglavar in njegovi duhovniki verjetno izvajali verske obrede in opravljali upravne posle, ogledovali svojo vladarsko posest in sprejemali poslance iz notranjosti dežele,« piše v Cahokia—City of the Sun. Iz te razgledne točke je poglavar lahko tudi nadzoroval različne mestne zgradbe pod njim, med katerimi so bile koče svéta, žitnice, zgradbe za shranjevanje hrane, koče za potenje, mrtvašnice in prebivališča mestnih prebivalcev.

Poglavar je imel lahko nadzor tudi nad ogrado iz kolov, ki je obkrožala mesto, ter nad njenimi številnimi razglednimi stolpi. Malo več kot 3 kilometre dolgo ogradno steno so trikrat obnovili in vsakokrat pri tem uporabili kar 20.000 dreves. Nekateri arheologi menijo, da je stena imela vlogo družbene pregrade. Zelo verjetno pa je, da so jo zgradili tudi zaradi obrambe. Vendar je to, kdo naj bi bili sovražniki Cahokijcev, skrivnost.

Kaj se je zgodilo s Cahokijci?

Ostaja pa še ena uganka. Leta 1500 n. š. je Cahokia ostala zapuščena. Kaj se je zgodilo? Glede tega je mnogo teorij. Doslej odkriti dokazi ne kažejo nikakršnih znakov epidemije, vdora ali naravne nesreče. Morda so zaradi več dejavnikov hkrati, med katerimi so lahko bile klimatske spremembe in krčenje gozdov, nastopile suša, lakota in socialni prevrat.

Nekateri znanstveniki menijo, da je Cahokia bolehala za mnogimi podobnimi družbenimi boleznimi kakor današnja mesta: za onesnaženostjo, prenaseljenostjo, neustreznim odstranjevanjem odpadkov in morda tudi za notranjimi spori. Vendar ker Cahokijcev ni med nami, da bi nam opisali, kako so živeli, nam ostaja mnogo neodgovorjenih vprašanj.

[Podčrtna opomba]

[Okvir/slike na strani 14, 15]

KAKŠNI SO BILI ZAČETKI CAHOKIE?

O izvoru cahokijske civilizacije obstaja mnogo ugibanj in strokovnjaki si niso edini glede tega, katera razlaga bi bila prava. Francis Jennings, direktor emeritus iz Newberryjevega knjižničnega centra za zgodovino Indijancev, je prepričan, da so v dolino reke Misisipi prinesli koruzo in arhitekturo zgodnji naseljenci iz Mezoamerike. Napisal je: »Naseljenci so uveljavili očitno trgovsko nadvlado nad domorodnimi plemeni v dolini Misisipija, in to v tolikšnem obsegu, da so na zemljevidu videti precej podobni imperiju. Iz Mezoamerike so prenesli navado postavljanja prisekanih piramid, kamor so postavljali templje in upravne zgradbe.«

Vendar Jennings priznava, da so glede mnogočesa še vedno v negotovosti. »Arheologi si niso edini, ali je mogoče, da so bili Misisipijčani dejansko naseljenci iz Mehike, in se glede tega nikakor ne morejo odločiti, obenem pa ne ponudijo nobene verjetne alternative.«

George E. Stuart je v svoji knjigi Ancient Pioneers—The First Americans zapisal: »Mnogi arheologi in umetnostni zgodovinarji vidijo v gomilah s ploskim vrhom, ki so natančno razporejene okoli trgov,« in v delu lončenine »očitne, čeprav morda posredne vplive iz Mezoamerike – podobno je videti tudi iz sort koruze in fižola na teh mestih.« Toda posejal je seme dvoma o tem z besedami, da »na jugovzhodu niso našli niti enega artefakta, ki bi bil nesporno izdelan v Mezoameriki«. Tako je skrivnost, kdo je vplival na prebivalce Cahokie, še vedno nerazrešena. Ali so to bili naseljenci iz Mezoamerike? Morda bomo sčasoma in s pomočjo arheologije nekega dne dobili odgovor.

[Slike]

Konice puščic in kamni iz gomile številka 72

[Okvir/slike na strani 16, 17]

(Lega besedila – glej publikacijo)

CAHOKIJSKO ASTRONOMSKO SREDIŠČE

Druga edinstvena značilnost Cahokie so »popolni krogi na ravni površini, iz katerih so nekoč moleli masivni, enakomerno razporejeni koli«. (Revija National Geographic, december 1972) Ker so bili tako podobni staroveškemu kamnitemu sončnemu koledarju v Stonehengeu v Angliji, so jih poimenovali woodhenges, ker so bili iz lesa.

Eden od woodhengeov je bil obnovljen. To je krog s premerom 125 metrov in je iz 48 velikanskih rdečih cedrovih kolov. Nekateri menijo, da je imel vlogo sončnega observatorija. Koli so »razpostavljeni kakor pike na kompasu in so razvrščeni tako, da je opazovalcu znotraj kroga devetinštirideseti kol na zunanji strani obroča omogočil, da je lahko opazoval sončni vzhod ob enakonočjih in solsticijih leta 1000 A. D.«.

Arheologi so samo za tri kole ugotovili, čemu so bili namenjeni. Prvi zaznamuje enakonočji, ko sonce vzide na istem mestu prvega dne pomladi in jeseni. Druga dva označujeta prvi sončni vzhod ob zimskem in poletnem solsticiju. Čemu so bili namenjeni drugi, pa še ni znano.

[Slike]

Woodhenge

[Vir slike]

Cahokijske gomile, državno zgodovinsko območje

[Slike]

Pozdrav vzhajajočemu soncu

Cahokijska tržnica

Dejavnosti v skupnosti

[Vir slike]

Tri slike na sredi: Cahokia Mounds State Historic Site/Michael Hampshire

[Slika]

Umetnikova predstava Cahokie, kakor je bilo morda videti to področje okoli leta 1200 n. š. Mesto je na svojem vrhuncu imelo približno 20.000 prebivalcev.

1. Menihova gomila

2. Osrednji trg

3. Gomili dvojčici

4. Ograda

[Vir slike]

Cahokijske gomile, državno zgodovinsko območje/William R. Iseminger

[Zemljevid na strani 14]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Povečano področje

Illinois

Misisipi

Misuri

St. Louis

Cahokijske gomile

[Vir slike]

Mountain High Maps® Copyright © 1997 Digital Wisdom, Inc.

[Slika na strani 15]

Cahokijska ploščica ptičjega človeka

[Slika na strani 17]

Gomila z linearnim grebenskim vrhom

[Slika na strani 17]

Stožčasta gomila

[Slika na strani 17]

Gomila s ploskim vrhom

[Slike na strani 18]

Center za razlago cahokijskih gomil

Menihova gomila

[Vir slike]

Gornja in spodnja slika: Cahokia Mounds State Historic Site

[Navedba vira slike na strani 15]

Vse fotografije: Cahokia Mounds State Historic Site