Biblijsko gledišče

Kako naj bi uporabljali našo svobodo odločanja?

BOG je prva človeka, Adama in Evo, obdaril z zmožnostjo, da se sama odločata. Adama je postavil za skrbnika edenskega vrta. Med njegovimi nalogami je bila tudi ta, da živalim izbere imena. (1. Mojzesova 2:15, 19) Še pomembnejše pa je, da sta se Adam in Eva lahko odločala glede tega, ali bosta ubogala Boga ali ne. (1. Mojzesova 2:17, 18)

Odtlej so se ljudje odločili že glede nešteto stvari – mnogokrat so bile njihove odločitve dobre, včasih ponesrečene, drugič pa povsem pogubne. Nekatere od človekovih slabih odločitev so imele strašne posledice. Pa vendar ni Bog nikoli posegel v našo pravico odločanja. Bog nam kot ljubeč Oče pomaga, da se dobro odločamo, po Bibliji. Poleg tega nas opozarja pred posledicami napačnih odločitev. V Bibliji piše, da bomo to, kar sejemo, tudi želi. (Galatom 6:7)

Odločitve glede osebnih zadev

Bog nam glede nekaterih reči jasno razodeva, kakšna je njegova volja, in nam daje določna navodila. Za večino stvari pa v Bibliji ni pravil, ki bi vodila vsak delček našega zasebnega življenja. V njej so splošne smernice, ki omogočajo izražati oseben okus in želje.  Poglejmo na primer, kaj je v njej rečeno glede sprostitve.

Jehova je v Svetem pismu imenovan ‚srečni Bog‘. (1. Timoteju 1:11, NW) Njegova Beseda govori o ‚času smejanja‘ in ‚času plesanja‘. (Propovednik 3:1, 4) V Bibliji piše, da je kralj David drugim za njihovo boljše počutje igral na glasbilo. (1. Samuelova 16:16–18, 23) Jezus je odšel na svatbo in ob tej priložnosti naredil nekaj posebnega – vodo je spremenil v vino. (Janez 2:1–10)

Toda Biblija tudi primerno svari: »Kdor hodi z modrimi, postane modrejši; kdor pa se druži z bedaki, se pohujša.« (Pregovori 13:20) »Nespodobno šaljenje« (NW) in nemoralno vedenje žalita Boga in lahko uničita naš odnos z njim. (Efežanom 5:3–5) Če se ob družabnih dogodkih toči alkohol brez ustreznih omejitev, lahko pride do hudih problemov. (Pregovori 23:29–35; Izaija 5:11, 12) Bog Jehova pa tudi sovraži nasilje. (Psalm 11:5; Pregovori 3:31)

S pomočjo teh biblijskih stavkov laže gledamo na sprostitev tako, kakor nanjo gleda Bog. Ko se kristjani odločamo, upoštevamo to, kar pravi Biblija. Seveda bomo vsi občutili dobre ali slabe posledice naših odločitev. (Galatom 6:7–10)

Podobno se kristjane spodbuja, naj se modro odločajo v skladu z biblijskimi načeli tudi pri takih zadevah, kot so oblačenje, zakonska zveza, starševstvo in poslovne dejavnosti. Sem spadajo tudi stvari, ki v Svetem pismu niso posebej omenjene, toda načela v tej knjigi kristjanom pomagajo, da takšne odločitve temeljijo na vesti. (Rimljanom 2:14, 15) Pri vseh osebnih odločitvah naj bi kristjane vodilo naslednje merilo: »Če torej jeste ali pijete ali karkoli delate, vse delajte Bogu na slavo.« (1. Korinčanom 10:31)

V zvezi s tem pa je tudi dobro, da upoštevamo načelo, naj ‚se ne vmešavamo v tuje posle‘. (1. Tesaloničanom 4:11, NW) Kristjani imamo pogosto več različnih možnosti, ki niso v nasprotju z Božjo voljo. Zato se lahko en kristjan odloči drugače kakor drugi. Bogu ne bi ugajalo, če bi njegovi služabniki drug drugega sodili. (Jakob 4:11, 12) Biblija modro svetuje: »Nihče izmed vas naj pa ne trpi [. . .] kot tak, ki se meša v tuja opravila.« (1. Petrov 4:15)

Odločitev služiti Bogu

Biblija jasno kaže koristi tega, da smo poslušni Bogu. Toda on kljub temu ljudi ne sili, naj ga častijo. Ne, človeška stvarjenja vabi, naj postanejo njegovi častilci. V Bibliji na primer piše: »Pridite, padimo na kolena in se priklonimo, pokleknimo pred GOSPODOM, ki nas je naredil.« (Psalm 95:6, SSP)

Tako je bil povabljen tudi staroveški Izrael. Pred več kot 3500 leti, ko je izraelski narod stal pod Sinajem, je Bog zbranim milijonom ljudi razodel, kaj vse spada k pravi veri, zajeti v mojzesovski postavi. Bili so pred odločitvijo: Ali bodo služili Bogu ali ne? Kako so se odločili? Enotno so dejali: »Storiti hočemo vse, kar je govoril GOSPOD, in pokorni bodemo.« (2. Mojzesova 24:7, poudarili mi.) To, ali se bodo odločili častiti Jehova, je bilo odvisno od njih.

V prvem stoletju je Jezus uvedel oznanjevanje dobre novice o Božjem kraljestvu. (Matevž 4:17; 24:14) K temu, da bi se mu pri tem delu pridružili, ni nikoli nikogar silil. Ne, druge je prijazno povabil z besedami: »Pridi in hodi za menoj.« (Marko 2:14; 10:21) Mnogi so njegovo povabilo sprejeli in pričeli oznanjevati skupaj z njim. (Lukež 10:1–9) Pozneje so se nekateri odločili, da ga bodo zapustili. Juda se je odločil, da ga bo izdal. (Janez 6:66; Dejanja 1:25) Kasneje jih je pod vodstvom apostolov še mnogo več postalo učencev, vendar ne pod prisilo meča, temveč so se tako odločili po svoji lastni volji. Bili so »prav naravnani« in »so začeli verovati«. (Dejanja 13:48; 17:34; oboje NW) Danes pravi kristjani prav tako prostovoljno ubogajo Božjo Besedo in ravnajo po Jezusovih naukih.

Bog očitno želi, da uporabljamo svojo zmožnost odločanja. Po Bibliji pa nam tudi daje smernice, da bi se laže modro odločali. (Psalm 25:12) Pri osebnih zadevah naj bi vsak kristjan pazljivo premislil o Božjih načelih. Samo tako bomo lahko opravljali Bogu ‚sveto službo z razumom‘. (Rimljanom 12:1, NW)