Vía crucis – mehiško praznovanje
Vía crucis – mehiško praznovanje
OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ MEHIKE
V MEHIKI se vsako leto v spomin na Jezusovo smrt zvrsti kakih 300 verskih praznovanj. Eno največjih je vía crucis s procesijami in prikazom zadnjih dni Jezusovega življenja. Vía crucis izhaja iz latinščine in pomeni »križev pot«. Upravnik krajevnega kulturnega doma v meksiškem okrožju Iztapalapa pojasnjuje izvor tega praznovanja takole: ‚Leta 1833 je po Iztapalapi razsajala epidemija kolere. Da bi nehala pustošiti, so člani skupnosti pričeli v živo uprizarjati pasijon.‘
Značilen vía crucis poteka takole: Ljudje se v trumah zberejo, da bi videli upodobljene judovske voditelje, stotnike, Jezusove apostole in žene, ki so šle za Jezusom, tudi Marijo. Mladenič igra vlogo Jezusa. Na pamet se je naučil biblijske odlomke, da jih lahko citira po zapovrstju dogodkov. Igralci nosijo lasuljo, brado in brke ter so oblečeni v težka oblačila. Za »Jezusom« hodijo tudi »Nazarečani«‚ ki so bosi ali v usnjenih sandalih, in v posnemanje Jezusovega trpljenja nosijo trnovo krono. Včasih jih je tudi po 2500. Podnevi nosijo križe vse do Cerro de la Estrella, kraja, ki so ga izbrali za Jezusovo »križanje«.
Ulični prodajalci ponujajo izdelke, kot so klobuki, pijače, verske podobe, ki se jih nariše na lica ali roke, balone, bonbone za otroke in mnogo drugega. Ob tem dogodku postavijo celo zabaviščne parke.
V mestu Querétaro si spokorniki prizadevajo hoditi z verigami na nogah. Moški v Taxcu pa skoraj pet ur nosijo na hrbtu culo s trni, težko od 40 do 50 kilogramov. Drugi v procesiji bičajo sami sebe. Veliko teh udeležencev pogosto konča v bolnišnici.
Ob takšnem čaščenju se morda spomnimo na besede apostola Pavla, ko je govoril proti »svojevoljni službi Božji in [navidezni, NW] ponižnosti in neprizanesljivosti proti telesu«. (Kološanom 2:23) Pravi kristjani se res spominjajo Kristusove smrti, vendar se ogibajo običajev, ki izvirajo iz krive vere in so v nasprotju z biblijskimi načeli.