Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

»Včasih se mi zdi, da sanjam!«

»Včasih se mi zdi, da sanjam!«

»Včasih se mi zdi, da sanjam!«

Lourdes opazuje mesto skozi okno svojega stanovanja in si s prsti pokriva tresoča usta. Je ženska iz Latinske Amerike, ki je več kot 20 let trpela zaradi svojega nasilnega moža Alfreda. Alfredo se je spremenil. Toda Lourdes še vedno težko govori o fizičnih in čustvenih bolečinah, ki jih je pretrpela.

»Začelo se je le dva tedna po najini poroki,« tiho pravi Lourdes. »Nekoč mi je izbil dva zoba. Drugič sem se sklonila in je s pestjo udaril v garderobno omaro. Še bolj pa bolijo vzdevki. Pravil mi je ‚nekoristen izmeček‘ in z mano ravnal, kot da sem brez razuma. Hotela sem oditi, toda kako bi lahko odšla s tremi otroki?«

Alfredo se nežno dotakne Lourdesine rame. »V svojem poklicu sem specialist,« pravi. »Ko sem dobil poziv, naj se zglasim na sodišču in so mi vročili odredbo o zaščiti, sem se čutil ponižanega. Skušal sem se spremeniti, a sem kmalu spet ravnal enako.«

Kako so se razmere spremenile? »Gospa, ki ima trgovinico na vogalu ulice, je Jehovova priča,« pojasnjuje Lourdes, sedaj vidno bolj sproščena. »Ponudila se je, da mi lahko pomaga razumeti Biblijo. Spoznala sem, da Bog Jehova ceni ženske. Začela sem obiskovati shode Jehovovih prič, čeprav je bil Alfredo zaradi tega najprej besen. Zame je bilo nekaj čisto novega, da sem lahko preživljala čas s prijatelji v kraljestveni dvorani. Osupnila sem, ko sem odkrila, da lahko imam svoje prepričanje, da ga lahko svobodno izražam in da lahko o tem celo poučujem druge. Spoznala sem, da me Bog ceni. To me je opogumilo.

In potem je prišlo do preobrata, ki ga ne bom nikoli pozabila. Alfredo je vsako nedeljo še vedno hodil h katoliški maši in ugovarjal, zakaj se družim z Jehovovimi pričami. Pogledala sem ga naravnost v oči in mu mirno, a odločno rekla: ‚Alfredo, to kar ti misliš, ni tisto, kar jaz mislim.‘ In ni me udaril! Nedolgo za tem sem se krstila in naslednjih pet let me ni nikoli več udaril.«

Toda prišlo je še do večjih sprememb. Alfredo pojasnjuje: »Kakšne tri leta za tem, ko se je Lourdes krstila, me je prijatelj, ki je Jehovova priča, povabil k sebi domov in mi iz Biblije pojasnil privlačne reči. Ne da bi povedal ženi, sem z njim začel preučevati Biblijo. Kmalu sem Lourdes spremljal na shode. Tam sem slišal mnogo govorov o družinskem življenju, ob katerih sem bil v zadregi.«

Alfredo je bil prevzet, ko je videl, da člani občine, tudi moški, po shodih pometajo tla. Ko je bil pri njih na obisku, je videl, da možje pomagajo svojim ženam pri pomivanju posode. Ta majhna dejanja so Alfredu pokazala, kako ravna prava ljubezen.

Kmalu za tem se je krstil in sedaj skupaj z ženo služita kot polnočasna strežnika. »Pogosto mi pomaga po obrokih pospraviti mizo in postlati posteljo,« pravi Lourdes. »Pohvali me za to, kar skuham, in mi dovoli, da se sama odločam, na primer o tem, kakšno glasbo bi rada poslušala ali kaj bova kupila za hišo. Tega Alfredo prej ne bi nikoli naredil! Pred kratkim mi je prvič kupil šopek rož. Včasih se mi zdi, da sanjam!«

[Slika na strani 10]

»Spoznala sem, da me Bog ceni. To me je opogumilo.«

[Slika na strani 10]

Videl je, da možje pomagajo svojim ženam pri pomivanju posode

[Slika na strani 10]

Alfredo je bil prevzet, ko je videl, da člani občine, tudi moški, po shodih pometajo tla

[Slika na strani 10]

»Pred kratkim mi je prvič kupil šopek rož.«