Resnica o priljubljenih praznikih

ČAROVNICE in duhovi, buče in kresovi, potegavščina ali dar. Zunanjo podobo halloweena je lahko razpoznati. Toda kaj se skriva za tem in podobnimi prazniki? Halloweenu pravijo tudi »All Hallows’ Eve«, kar pomeni »večer vseh svetih«. To domnevno krščansko ime pa v sebi skriva izvor, ki še zdaleč ni svet. Pravzaprav učenjaki pravijo, da je halloween nastal veliko pred krščanstvom – v dobi, ko so Britanijo in Irsko naseljevali stari Kelti. Ti so na podlagi lunarnega koledarja razdelili leto na dve letni dobi, na temne zimske mesece in na svetle poletne mesece. Ob polni luni, najbližje 1. novembru, so praznovali samhain, kar pomeni »konec poletja«. *

 Ta praznik, ki je označeval začetek keltskega novega leta, so praznovali ob koncu poletja, ko so pobrali pridelke in so črede ovac in živine pripeljali s pašnikov v zavetje. Kelti so verjeli, da je treba ob krajšanju dnevov obnoviti moč sonca z različnimi obredi in žrtvami. Kot simbol umirajočega starega leta so vse ognje pogasili in slovesno začeli novo leto s svetimi kresovi, iz katerih so si vsi člani skupnosti ponovno prižgali svoja ognjišča. Tudi za te kresove so mislili, da odganjajo zle duhove, vpliv tega je danes opaziti v Britaniji ob prazniku Guy Fawkes Night in v Braziliji ob junijskih praznikih.

Verjeli so, da se na praznik samhain koprena med človeškim in nadnaravnim svetom odpre ter da se dobri in zli duhovi potikajo po zemlji. Mislili so, da se duše umrlih vračajo na svoje domove, zato so družine za svoje obiskovalce duhove puščale hrano in pijačo, da bi jih tako pomirile in odvrnile nesrečo. Ko tako danes otroci, preoblečeni v duhove ali čarovnice, hodijo po hišah in zahtevajo halloweenski dar ali grozijo s potegavščino, nevede ohranjajo stare obrede samhaina. Jean Markale v svoji knjigi Halloween, histoire et traditions pravi: »Ko [otroci] dobijo nekaj v roko, vpeljejo (na simbolični ravni, ki je ne razumejo) bratsko izmenjavo med vidnim in nevidnim svetom. Zato je halloweensko maskiranje [. . .] pravzaprav sveti obred.«

Ker so ljudje verjeli, da so pregrade med fizičnim in nadnaravnim odpravljene, so mislili, da lahko ljudje zlahka preidejo v svet duhov. Samhain je bil torej še prav posebej ugoden čas za razkrivanje skrivnosti prihodnosti. Z jabolki ali lešniki, oboje so imeli za plodove svetih dreves, so napovedovali prihodnost glede poroke, bolezni in smrti. Tako so na primer jabolka, ki so jih označili z inicialkami posameznikov, dali v vedro vode. Mladenič oziroma mladenka je jabolko lahko prijel/-a samo z usti, in tako naj bi razpoznal/-a svojo/-ega bodočo/-ega ženo oziroma moža. Ta vedeževalski običaj danes živi v halloweenski igri lovljenje jabolk.

Za samhain je bilo značilno tudi popivanje z veseljačenjem in opustitev vseh zadržkov. »Tradicionalnim vrednotam so se posmehovali, ali pa jih zamenjali z ravno nasprotnim,« piše Markale. »Kar je bilo prepovedano, je bilo dovoljeno, in kar je bilo dovoljeno, je bilo prepovedano.« Halloween  še danes odseva tega duha, kar nedvomno zelo prispeva k njegovi vse večji priljubljenosti. The Encyclopedia of Religion v zvezi s tem opisuje današnji halloween kot »čas, ko gredo lahko tudi odrasli preko kulturnih meja in se znebijo svoje identitete s sodelovanjem v večeru lahkomiselnosti, v katerem ni prepovedi. Tako se je osnovna keltska značilnost praznika kot večera letnega bega iz običajnih pričakovanj in resničnosti obdržala še v dvajsetem stoletju.«

Versko tekmovanje

Halloween in njegove običaje so v Združene države prinesli irski priseljenci, ki so se v 19. stoletju tja odselili zaradi lakote, povezane s pomanjkanjem krompirja. Od tam se je v preteklih nekaj letih vrnil v Evropo. Vendar pa vse večji priljubljenosti halloweena vsi niso naklonjeni. Tako v časopisu Le Monde piše: »Halloween, ki sovpada z dnevom vseh svetih in dnevom vernih duš (1. in 2. november) in ki bi ju lahko celo nadomestil, osrečuje lastnike trgovin ter spravlja v preplah duhovnike.«

Cerkveni predstavniki v Franciji so izrazili zaskrbljenost zaradi upada teh tradicionalnih katoliških praznikov v prid halloweenu, saj v tem vidijo znak »poganizacije družbe«. Stanislas Lalanne, predstavnik francoske konference katoliških škofov, meni, da halloween ‚izkrivlja pomen življenja in smrti‘. Jean Bonfils, nicejski škof, je izjavil, da »ta praznik in njegovi običaji nimajo nič skupnega z našo sredozemsko in krščansko kulturo«, ter posvaril katoličane pred »najpomembnejšim praznikom satanistov po svetu«.

Hippolyte Simon, clermont-ferrandski škof, glede francoskega opuščanja katoliških tradicij zaradi takšnih poganskih praznikov pravi: »Videti je, kakor da bi francoska družba iskala neko civilno religijo, ki bi lahko nadomestila krščansko simboliko.« Piše tudi: »Pri halloweenu se posnema mrtve in njihovi ‚duhovi‘ se vračajo, da bi nas strašili in nam grozili s smrtjo. Na dan vseh svetih pa v nasprotju s tem potrjujemo, da so pokojni živi in da nam je obljubljeno, da jih bomo ponovno  srečali v Božjem mestu.« (Vers une France païenne?)

Podobno je tudi Carlo Maria Martini, milanski kardinal, spodbudil Italijane, naj ne opuščajo katoliških praznikov, in razglasil, da je halloween »tuj naši tradiciji, ki je izredno dragocena in se mora nadaljevati. Dan vernih duš je praznik, ki pripada naši zgodovini. Je trenutek, ko se razkriva upanje na večno življenje, trenutek, ko nam Gospod pomaga razumeti, da je življenje več kot le to življenje na zemlji.« Mnogi iskreni katoličani nedvomno menijo podobno. Toda ali je razlika med halloweenom in dnevom vernih duš res tako očitna, kakor bi lahko menili po teh komentarjih? Kaj nam razkrije podroben pregled korenin teh katoliških praznikov?

Posvečena maškarada

The Catholic Encyclopedia definira dan vseh svetih kot praznik »v čast vsem svetnikom, znanim in neznanim«. Ob koncu drugega stoletja so tako imenovani kristjani začeli častiti ljudi, ki so bili zaradi svoje vere mučeni. Verjeli so, da so ti že s Kristusom v nebesih, in so molili k njim, da bi ti posredovali zanje. Redno so to spominsko slovesnost začeli obhajati, ko je 13. maja * leta 609 oziroma 610 n. š. papež Bonifacij IV. posvetil Panteon (rimski tempelj vseh Bogov) Mariji in vsem mučencem. Markale pravi: »Rimski bogovi so prepustili svoje mesto svetnikom zmagovalne vere.«

Datum je bil prestavljen na november v času papeža Gregorja III. (731–741 n. š.), ki je v Rimu neko kapelo posvetil vsem svetnikom in ukazal, naj se jih časti na 1. november. Zakaj točno je to storil, ni znano. Morda pa zato, ker so tak praznik na ta datum že praznovali v Angliji. The Encyclopedia of Religion opozarja na naslednje: »V času pokristjanjevanja Velike Britanije je samhain med Kelti še naprej ostal priljubljen praznik. Britanska cerkev je skušala odvrniti to zanimanje za poganske običaje in zato na koledar dodala krščanski praznik na isti datum, kot je bil samhain. [. . .] S srednjeveško britansko spominsko slovesnostjo dneva vseh svetih se je morda razširilo vsesplošno praznovanje tega praznika po vsej krščanski cerkvi.«

Markale tudi pokaže na vse večji vpliv irskih menihov po tedanji Evropi. New Catholic Encyclopedia še omenja: »Irci so pogosto namenili prvi dan v mesecu za pomembne praznike. In ker je bil 1. november tudi začetek keltske zime, je bil prikladen datum za praznik vseh svetih.« Nazadnje je papež Gregor IV. ta praznik leta 835 n. š. razglasil za vsesplošnega.

 Dan vernih duš, ob katerem se na pamet izgovarja molitve za duše v vicah, da bi laže dosegle nebeško blaženost, pa so v 11. stoletju postavili na 2. november menihi iz Clunyja v Franciji. Čeprav je dan vernih duš dozdevno katoliški praznik, je jasno, da so bili navadni ljudje zmedeni. V New Catholic Encyclopedia piše, da »je bilo v srednjem veku priljubljeno verovanje, da se duše iz vic lahko na ta dan pojavijo kot blodeče lučke nad močvirjem, čarovnice, krastače itn.«.

Ker cerkev ni mogla izkoreniniti poganskih verovanj iz src svojih vernikov, jih je preprosto skrila pod »krščansko« masko. The Encyclopedia of Religion to dejstvo osvetljuje z besedami: »Krščanski praznik vsi sveti je posvečen spominu na vse znane in neznane svetnike v krščanski veri, enako kakor se je ob samhainu priznavalo keltske bogove in se jim izkazovalo čast.«

Priljubljeni prazniki in vi

Koliko pa naj bi vas skrbela temna preteklost halloweena in podobnih praznikov? Navsezadnje večini ljudi halloween pomeni zgolj čas, da si nadenejo masko in se zabavajo. Toda ali se ne strinjate, da bi se starši morali prepričati, ali je otrokovo razvedrilo primerno in neškodljivo?

Nekega francoskega šolskega nadzornika, ki ima v poučevanju že več kot 20 let delovnih izkušenj, so vprašali, kaj meni o vplivu halloweena na otroke. Dejal je: »Skrbi me, da lahko na otroke dolgotrajno slabo vpliva, če hodijo po hišah in grozijo odraslim, zato da bi dobili sladkarije. Lahko jim privzgaja sebično in egocentrično osebnost. Naučijo se, da lahko s pritiskom, z grožnjami, z ustrahovanjem odraslih dobijo, kar želijo.« Starši bi se morali zato vprašati: Kakšen »pouk« bodo dobili moji otroci iz praznovanja tega praznika?

Ni presenetljivo, da mnoge družine ugotavljajo, da je lahko popuščanje otrokovim zahtevam po darovih in kostumih drago. Robert Rochefort, generalni direktor francoskega raziskovalnega centra za preučevanje in opazovanje življenjskih razmer, opaža: »Halloween [. . .] ni praznik, je trgovski dogodek.« Halloween zapolnjuje nakupovalno zatišje pred božičem. Povedano  drugače, je samo še dodaten pritisk na ljudi, da porabljajo denar, česar si v mnogih primerih sploh ne morejo privoščiti. Ali morate v tem pogledu res slediti množici?

Kristjane pa še bolj skrbi dejstvo, da so halloween in podobni prazniki prežeti s poganstvom. Apostol Pavel je zapisal: »Nočem pa, da bi vi postali družabniki demonov. Ne morete piti Gospodovega keliha in keliha demonov.« (1. Korinčanom 10:20–22, SSP) Vprašal je tudi: »Kako se namreč druži pravica s krivico? ali kakšno tovarištvo ima svetlost s temo? Kakšno pa soglasje Kristusa z Belijalom? ali kakšen delež ima vernik z nevernikom?« (2. Korinčanom 6:14–16) Biblija torej obsoja celotno zamisel, da bi nekemu poganskemu običaju nadeli krščansko masko!

Poleg tega Biblija tudi svari pred spiritizmom. (5. Mojzesova 18:10–12) Resda bi velika večina tistih, ki praznujejo halloween, trdila, da zavrača satanske običaje. Vendar pa bi se morali zavedati, da je zgodovinsko ta praznik tesno povezan z okultizmom. Tako lahko vodi v spiritizem, še zlasti dovzetne mlade. Jasno je, da poganski obredi in običaji, omadeževani s spiritizmom, nimajo prostora v krščanskem čaščenju. In še zdaleč niso neškodljivi.

Na koncu pa je tu še dejstvo, da halloween, dan vseh svetih in dan vernih duš temeljijo na verovanju, da mrtvi trpijo oziroma da lahko nekako škodijo živim. Vendar Biblija jasno kaže, da takšna verovanja niso prava, saj v njej piše: »Živeči vedo, da jim je umreti, mrtvi pa ničesar ne vedo.« (Propovednik 9:5) Zato Biblija svetuje: »Čvrsto se poprimi vsega, kar ti pride pod roko, da storiš z močjo svojo; kajti ni ne dela, ne preudarjanja, ne znanja, ne modrosti v kraju smrti, kamor greš.« (Propovednik 9:10) Mrtvi se ne zavedajo, torej ne trpijo in drugim ne morejo škodovati, zato se jih nimamo kaj bati. Poleg tega jim molitve prav nič ne koristijo. Ali to pomeni, da za naše drage umrle ni nobenega upanja? Ne. Biblija nam zagotavlja, da »bode vstajenje mrtvim, i pravičnim i nepravičnim«. (Dejanja 24:15) *

S spoznanjem pride tudi svoboda odločanja. Od nas se ne more pričakovati, da se bomo pametno odločili, če ne poznamo vseh dejstev. Kako pa se boste odločili, ko pretehtate dejstva, predstavljena v tem sklopu člankov?

[Podčrtna opomba]

[Poudarjeno besedilo na strani 6]

S halloweenom se ohranja laž, da mrtvi pravzaprav živijo

[Poudarjeno besedilo na strani 7]

Keltski vedeževalski obredi so se ohranili v halloweenskih igrah

[Slika na strani 6]

Halloween izvira iz keltskega praznika, verjetno iz čaščenja Luga, boga svetlobe

[Slika na strani 6]

Pokopališče s starodavnimi keltskimi križi

[Slika na strani 6, 7]

Lovljenje jabolk je ena od iger keltskega izvora

[Vir slike]

Iz revije: The Delineator October 1911

[Slika na strani 8]

Papež Bonifacij IV. je posvetil poganski rimski Panteon Mariji in vsem cerkvenim mučencem

[Slike na strani 9]

Kako halloween vpliva na vaše otroke?

[SLika na strani 10]

Pravi kristjani imajo radi zdravo družinsko razvedrilo