Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

11. POGLAVJE

»Vse njegove poti so pravica«

»Vse njegove poti so pravica«

1., 2. a) Katere hude krivice je doživel Jožef? b) Kako je Jehova te krivice popravil?

 ZGODILA se je huda krivica. Čedni mladenič ni storil nič kaznivega, vendar se je kljub temu znašel v ječi, saj so ga po krivem obdolžili poskusa posilstva. Toda to ni bila prva krivica, ki se je zgodila temu mladeniču, Jožefu. Nekaj let prej, ko je bil star 17 let, so ga izdali njegovi lastni bratje in ga skoraj umorili. Prodali so ga za sužnja v tujo deželo. Tam je zavrnil svojo gospodarico, ki se mu je vsiljevala. Ker ji ni ugodil, ga je po krivem obtožila in tako je končal v ječi. Na žalost je bilo videti, kot da ni nikogar, ki bi se zavzel zanj.

2 Toda te dogodke je opazoval Bog, ki »ljubi pravičnost in pravico«. (Psalm 33:5) Ukrepal je, da bi te krivice popravil. Dogodke je vodil tako, da so Jožefa nazadnje izpustili na svobodo. Poleg tega so Jožefa, ki so ga prej vrgli v ječo, postavili na zelo odgovoren in izredno ugleden položaj. (1. Mojzesova 40:15; 41:41–43; Psalm 105:17, 18) Tako je bil Jožef nagrajen za svojo zvestobo in svoj položaj je izkoristil za to, da je podprl Božji namen. (1. Mojzesova 45:5–8)

Jožef je po krivici pristal v ječi.

3. Zakaj si vsi želimo, da se z nami ravna pravično?

3 Ali ni res, da se nas takšni dogodki dotaknejo? Kdo od nas še ni bil priča kakšni krivici oziroma kdo od nas še ni osebno doživel kakšne krivice? Vsi hrepenimo po tem, da bi se z nami ravnalo pravično in pošteno. To nas ne preseneča, saj nam je Jehova dal lastnosti, ki odsevajo njegovo osebnost, in pravičnost je ena njegovih glavnih lastnosti. (1. Mojzesova 1:27) Da bi Jehova dobro poznali, moramo razumeti njegov čut za pravico. Tako bomo lahko še bolj cenili njegova čudovita dejanja, hkrati pa nas bo to spodbudilo, da se bomo z njim še bolj zbližali.

Kaj je pravica?

4. Kako ljudje pogosto razumemo pravico?

4 Ljudje pravico pogosto razumemo le kot pošteno uveljavljanje zakonov. V neki knjigi piše, da je »pravica povezana z zakonom, obveznostjo, pravicami in dolžnostmi ter razsoja po načelu enakosti ali glede na to, kaj si kdo zasluži«. (Right and Reason—Ethics in Theory and Practice) Vendar Jehovova pravica zajema več kot le hladno uveljavljanje predpisov iz občutka dolžnosti.

5., 6. a) Kaj v izvirnih jezikih pomenijo besede, ki jih pogosto prevajamo s »pravica«? b) Kaj pomeni to, da je Bog pravičen?

5 Širino in globino Jehovove pravičnosti lahko bolje razumemo, če preučimo besede, ki se v izvirnem jeziku pojavljajo v Svetem pismu. V Hebrejskih spisih se uporabljajo tri glavne besede. Besedo, ki jo najpogosteje prevajamo s »pravica«, lahko prevedemo tudi z izrazom »kar je prav«. (1. Mojzesova 18:25) Drugi dve besedi navadno prevajamo s »pravičnost«. Beseda, ki jo v Krščanskih grških spisih prevajamo s »pravičnost«, označuje »to, kar je prav ali pravično«. Zato sta v osnovi pravičnost in pravica tesno povezani. (Amos 5:24)

6 Ko torej v Svetem pismu piše, da je Bog pravičen, to pomeni, da dela to, kar je prav in pošteno, ter da tako ravna dosledno in brez pristranskosti. (Rimljanom 2:11) Sploh si ne moremo predstavljati, da bi Bog ravnal kako drugače. Zvesti Elihu je rekel: »Nemogoče je, da bi pravi Bog ravnal hudobno, da bi Vsemogočni ravnal krivično!« (Job 34:10) Res je, ni možno, da bi Jehova ravnal nepravično. Zakaj? Iz dveh tehtnih razlogov.

7., 8. a) Zakaj Jehova ne more ravnati krivično? b) Kaj Jehova spodbuja k temu, da ravna pravično?

7 Prvič, Jehova je svet. Kot smo omenili v tretjem poglavju, je Jehova brezmejno čist in pravičen. Zato ne more ravnati nepravično oziroma krivično. Razmisli, kaj to pomeni. Ker je naš nebeški Oče svet, smo lahko povsem prepričani, da s svojimi otroki ne bo nikoli grdo ravnal. O tem je bil prepričan tudi Jezus. V zadnji noči svojega zemeljskega življenja je za svoje učence molil: »Sveti Oče, varuj jih zaradi svojega imena.« (Janez 17:11) Naziv »sveti Oče« se v Svetem pismu nanaša samo na Jehova. To je povsem ustrezno, saj se glede svetosti ne more z njim primerjati noben človeški oče. Jezus je bil povsem prepričan, da bodo njegovi učenci varni, dokler bo zanje skrbel Oče, ki je popolnoma čist in povsem ločen od vsakršne grešnosti. (Matej 23:9)

8 Drugič, nesebična ljubezen je samo bistvo Božje narave. Takšna ljubezen Boga spodbuja, da z drugimi ravna pravično. Nepravičnost v vseh svojih oblikah, tudi rasizmu, diskriminaciji in pristranskosti, pa pogosto izvira iz pohlepa in sebičnosti, ki sta nasprotje ljubezni. Sveto pismo nam glede Boga ljubezni zagotavlja: »Jehova je [...] pravičen in ima rad pravična dejanja.« (Psalm 11:7) Jehova zase pravi: »Jaz, Jehova, [...] ljubim pravico.« (Izaija 61:8) Ali ni tolažilno vedeti, da naš Bog z veseljem ravna pravično? (Jeremija 9:24)

Usmiljenje in Jehovova popolna pravičnost

9.–11. a) Kakšna je povezava med Jehovovo pravičnostjo in njegovim usmiljenjem? b) Kako Jehova pri ravnanju z grešnim človeštvom kaže, da je pravičen in hkrati usmiljen?

9 Tako kot vse druge edinstvene lastnosti, ki jih ima Jehova, je tudi njegova pravičnost popolna in brez pomanjkljivosti. Mojzes je hvalil Jehova z besedami: »On je skala, njegovo delo je popolno, saj so vse njegove poti pravica. On je Bog zvestobe in ni nikoli krivičen; pravičen je in pošten.« (5. Mojzesova 32:3, 4) Jehova pravico vedno izkazuje popolno – nikoli preveč popustljivo in nikoli preostro.

10 Jehovova pravičnost je tesno povezana z njegovim usmiljenjem. V Psalmu 116:5 piše: »Jehova je sočuten in pravičen, naš Bog je usmiljen.« Tako je, Jehova je pravičen in usmiljen. Ti lastnosti si ne nasprotujeta. Jehova s tem, ko izkaže usmiljenje, ne razvodeni svoje pravičnosti, kot da bi bila njegova pravičnost drugače prestroga. Ravno nasprotno, Jehova pogosto ravna tako, da je hkrati pravičen in usmiljen. Razmisli o naslednjem zgledu.

11 Vsi ljudje smo podedovali grešnost in si zato za greh zaslužimo kazen – smrt. (Rimljanom 5:12) Toda Jehova se ne veseli smrti grešnikov. On je Bog, ki rad odpušča, je sočuten in usmiljen. (Nehemija 9:17) Ker je svet, ne more dopuščati krivice. Kako pa je potem lahko usmiljen do ljudi, ki so že po naravi grešni? Odgovor ponuja ena od najdragocenejših resnic, zapisanih v Božji Besedi – to je odkupnina, ki jo je Jehova priskrbel za rešitev človeštva. Več o tem ljubečem darilu bomo izvedeli v 14. poglavju. To darilo je nadvse pravično in obenem usmiljeno. Po njem lahko Jehova izkaže prisrčno usmiljenje skesanim grešnikom in se hkrati še vedno drži svojih meril za popolno pravico. (Rimljanom 3:21–26)

Jehovova pravičnost se nas dotakne

12., 13. a) Zakaj smo si z Jehovom zaradi njegove pravičnosti še bližje? b) Do kakšnega sklepa je David prišel glede Jehovove pravičnosti in kako nas lahko to potolaži?

12 Jehovova pravičnost ni neka brezčutna lastnost, ki bi nas odvračala od njega, ampak je prijetna lastnost, ki nas z njim zbližuje. Iz Svetega pisma je jasno razvidno, da Jehova svojo pravičnost kaže ljubeče in sočutno. Poglejmo si zdaj nekaj takšnih ganljivih primerov.

13 Jehova njegova popolna pravičnost spodbuja, da je svojim služabnikom zvest in vdan. Psalmist David je ta vidik Jehovove pravičnosti občutil na lastni koži. Do kakšnega sklepa je prišel iz lastnih izkušenj in s preučevanjem Božjega ravnanja? Izjavil je: »Jehova [...] ljubi pravico in ne bo zapustil tistih, ki so mu vdani. Za vedno jih bo obvaroval.« (Psalm 37:28) To zagotovilo nas res potolaži! Naš Bog ne bo nikoli niti za trenutek zapustil tistih, ki so mu zvesti in vdani. Prepričani smo lahko, da nam bo vedno blizu in da bo ljubeče skrbel za nas. To nam zagotavlja njegova pravičnost! (Pregovori 2:7, 8)

14. Kako se iz Zakonika, ki ga je Jehova dal Izraelcem, vidi, da se zanima za tiste, ki trpijo?

14 Jehova se zaradi svoje pravičnosti zelo zaveda, kaj potrebujejo tisti, ki trpijo. To, da se za takšne zanima, se jasno vidi iz Zakonika, ki ga je dal Izraelcem. Zakonik je na primer vseboval določna navodila glede tega, kako poskrbeti za sirote in vdove. (5. Mojzesova 24:17–21) Jehova se je zavedal, kako težavno je lahko življenje za takšne družine, zato je pokazal očetovsko skrb in postal sodnik in zaščitnik, ki »pomaga do pravice siroti in vdovi«. a (5. Mojzesova 10:18; Psalm 68:5) Izraelce je posvaril, da bo zagotovo slišal vpitje nebogljenih žensk in otrok, če jih bodo zatirali. Rekel je: »Moja jeza se bo razvnela.« (2. Mojzesova 22:22–24) Jeza sicer ni ena od Jehovovih prevladujočih lastnosti, vendar ko kdo z drugimi namerno ravna krivično, še posebej z zatiranimi in nemočnimi, to pri Jehovu izzove upravičeno jezo. (Psalm 103:6)

15., 16. Kaj je izreden dokaz Jehovove nepristranskosti?

15 Jehova nam tudi zagotavlja, da »ni do nikogar pristranski in ne sprejema podkupnine«. (5. Mojzesova 10:17) Na Jehova ne vpliva gmotno bogastvo oziroma zunanji videz, kar pogosto vpliva na ljudi, ki imajo moč oziroma oblast. Je povsem nepristranski in nikomur ne daje prednosti pred drugimi. Razmisli o zares izrednem dokazu Jehovove nepristranskosti. Vsakemu človeku – ne le neki izbrani eliti – daje priložnost, da lahko postane njegov častilec in dobi večno življenje. On »sprejema vsakega, ki ima strahospoštovanje do njega in dela, kar je prav, ne glede na to, iz katerega naroda prihaja«. (Apostolska dela 10:34, 35) To čudovito priložnost daje vsem ljudem, ne glede na njihov družbeni položaj, barvo kože ali državo, v kateri živijo. Ali ni res, da Jehova kaže pravičnost na izjemen način?

16 Obstaja pa še en vidik Jehovove popolne pravičnosti, ki si zasluži našo pozornost in spoštovanje, in sicer to, kako ravna s tistimi, ki kršijo njegova pravična merila.

Krivih ne pusti brez kazni

17. Zakaj nepravičnost v tem svetu ni razlog, da bi dvomili o tem, da je Jehova pravičen?

17 Nekateri se morda sprašujejo: Glede na to, da Jehova ne opravičuje krivičnosti, kako lahko potem pojasnimo nepravično trpljenje in pokvarjenost, ki sta v današnjem svetu nekaj vsakdanjega? Takšna nepravičnost nikakor ni razlog, da bi dvomili o tem, da je Jehova pravičen. Krivice, ki jih je v tem hudobnem svetu veliko, so posledica greha, ki smo ga ljudje podedovali od Adama. V svetu, v katerem nepopolni ljudje zavestno ne ubogajo Jehova, je krivičnosti vse več – ampak to se bo kmalu spremenilo. (5. Mojzesova 32:5)

18., 19. Kaj kaže, da Jehova ne bo v nedogled prenašal tistih, ki namerno kršijo njegove pravične zakone?

18 Jehova je zelo usmiljen s tistimi, ki imajo dobro srce in se želijo z njim zbližati. Ne bo pa v nedogled prenašal, da se sramoti njegovo sveto ime. (Psalm 74:10, 22, 23) Boga pravice se ne da zasmehovati. Ne bo dovolil, da bi ljudje, ki ga nočejo ubogati, ušli zasluženi kazni. Jehova je »usmiljen in sočuten Bog, ne razjezi se hitro, neizmerno je vdan v ljubezni in vedno govori resnico, [...] vendar krivih nikakor ne pusti brez kazni«. (2. Mojzesova 34:6, 7) V skladu s temi besedami mora Jehova včasih izvršiti sodbo nad tistimi, ki namerno kršijo njegove pravične zakone.

19 Poglejmo na primer, kako je Jehova ravnal s starodavnimi Izraelci. Potem ko jih je pripeljal v Obljubljeno deželo, so vedno znova kršili njegove zakone. S svojo pokvarjenostjo so »ga prizadeli«, vendar jih ni kar takoj zavrgel. (Psalm 78:38–41) Z njimi je bil usmiljen, zato jim je večkrat dal možnost, da se spremenijo. Rekel jim je: »Ni mi všeč, da hudobni umre, ampak si želim, da spremeni svoje ravnanje in živi.« Prosil jih je: »Opustite, opustite svoje hudobno ravnanje. Zakaj bi namreč morali umreti, o Izraelci?« (Ezekiel 33:11) Jehovu je življenje dragoceno, zato je k njim vedno znova pošiljal svoje preroke, da bi jim pomagali opustiti hudobno ravnanje. Ampak večini ni bilo mar za Jehovove občutke, zato ga niso hoteli poslušati in se pokesati. Jehova jih je nazadnje zaradi svojega svetega imena in vsega, kar to ime predstavlja, izročil v roke njihovim sovražnikom. (Nehemija 9:26–30)

20. a) Kaj se o Jehovu lahko naučimo iz njegovega ravnanja z Izraelci? b) Zakaj je lev ustrezen simbol Jehovove pravice?

20 O Jehovu se lahko veliko naučimo iz tega, kako je ravnal z Izraelci. Spoznamo, da s svojimi očmi, ki vse vidijo, opazi krivičnost in da to, kar vidi, nanj močno vpliva. (Pregovori 15:3) Pomirjujoče je tudi vedeti, da si prizadeva biti usmiljen, če ima za to upravičen razlog. Prav tako se naučimo, da je potrpežljiv in da ljudem daje možnost, da se spremenijo. Ker je tako potrpežljiv, mnogi sklepajo, da ne bo nikoli izvršil obsodbe nad hudobnimi. Ampak njihovo sklepanje je napačno. Iz tega, kako je Bog ravnal z Izraelci, se namreč naučimo, da ima njegova potrpežljivost meje. Jehova vedno poskrbi, da se izvrši pravica. V nasprotju z ljudmi, ki se pogosto bojijo kaznovati tiste, ki kršijo zakone, ima vedno dovolj poguma, da se zavzame za to, kar je prav. Zato je povsem ustrezno, da Sveto pismo kot simbol Jehovove pravice uporablja pogumnega leva in ga povezuje z Božjo navzočnostjo in prestolom. b (Ezekiel 1:10; Razodetje 4:7) Lahko smo torej prepričani, da bo Jehova izpolnil svojo obljubo in z zemlje odstranil vso nepravičnost. O njegovem načinu sojenja lahko rečemo naslednje: odločno, ko je treba, in usmiljeno, ko je le mogoče. (2. Petrovo 3:9)

Zbližaj se z Bogom pravice

21. Kako Jehova izvršuje pravico in zakaj lahko to rečemo?

21 Ko poglobljeno premišljujemo o tem, kako Jehova izvršuje pravico, ne bi smeli misliti, da je brezčuten in strog sodnik, ki mu je samo do tega, da obsodi prestopnike. O njem bi morali razmišljati kot o ljubečem, toda odločnem očetu, ki vedno naredi to, kar je najboljše za njegove otroke. Kot pravičen oče odločno stoji za tem, kar je prav, hkrati pa je kar najbolj sočuten do svojih zemeljskih otrok, ki potrebujejo njegovo pomoč in odpuščanje. (Psalm 103:10, 13)

22. Kakšno upanje nam je Jehova omogočil in zakaj je to naredil?

22 Zelo smo lahko hvaležni, da Božja pravičnost pomeni več kot le kaznovanje prestopnikov. Ker je Jehova pravičen, nam je omogočil zares čudovito upanje – popolno, neskončno življenje v svetu, v katerem »bo vladala pravičnost«. (2. Petrovo 3:13) Iz tega se vidi, da ga njegova pravičnost spodbuja k temu, da ljudi raje rešuje, kot pa kaznuje. Če bolje razumemo, kaj vse Jehovova pravičnost pomeni, nas to z njim zbližuje. V naslednjih poglavjih bomo podrobneje pogledali, kako Jehova kaže to izvrstno lastnost.

a Jehova se močno zanima tako za osirotele dečke kot osirotele deklice. To se jasno vidi iz svetopisemskega poročila o Zelofhadovih hčerah. Zelofhad ni imel sinov. Jehova je odločil, da morajo po njegovi smrti dediščino dobiti njegove hčere. To odločitev je nato spremenil v zakon, ki je ščitil pravice vseh osirotelih deklic. (4. Mojzesova 27:1–8)

b Zanimivo je, da Jehova sam sebe primerja z levom, ko opisuje, kako bo izvršil obsodbo nad nezvestimi Izraelci. (Jeremija 25:38; Ozej 5:14)