1. Kdo je Stvarnik vsega živega?

»JEHOVA je v resnici Bog,« je rekel prerok Jeremija. »On je živi Bog.« (Jeremija 10:10) Poleg tega je Bog Jehova Stvarnik vsega živega. Nebeška stvarjenja so mu dejala: »Vse [si] ustvaril; po tvoji volji vse to obstaja in je bilo ustvarjeno.« (Razodetje 4:11) Kralj David je v hvalnici Bogu dejal: »V tebi je vir življenja.« (Psalm 36:9) Življenje je torej Božje darilo.

2. Kako Bog vzdržuje naše življenje?

² Jehova vzdržuje tudi naše življenje. (Apostolska dela 17:28) Daje nam hrano, ki jo jemo, vodo, ki jo pijemo, zrak, ki ga dihamo, in zemljo, na kateri prebivamo. (Beri Apostolska dela 14:15–17.) Jehova nas z vsem tem oskrbuje tako, da nam je življenje v veselje. Toda da bi v življenju zares uživali, moramo spoznati Božje zakone in jih ubogati. (Izaija 48:17, 18)

3. Kako je Bog gledal na umor Abela?

³ Bog želi, da bi spoštovali življenje – tako svoje kot tudi življenje drugih ljudi. Na primer, Kajn, sin Adama in Eve, se je zelo razjezil na svojega mlajšega brata Abela. Jehova je posvaril Kajna, da ga njegova jeza lahko pripelje do hudega  greha. Kajn se ni zmenil za to opozorilo. »Napadel [je] svojega brata Abela in ga ubil.« (1. Mojzesova 4:3–8) Jehova je Kajna za umor brata kaznoval. (1. Mojzesova 4:9–11)

4. Kako je Bog v Mojzesovi postavi pokazal pravilen pogled na življenje?

⁴ Približno 2400 let kasneje je Jehova Izraelcem dal zakone, da bi mu lažje služili na njemu sprejemljiv način. Te zakone jim je dal po preroku Mojzesu, zato so včasih imenovani Mojzesova postava. Del te Postave se glasi: »Ne ubijaj.« (5. Mojzesova 5:17) To je Izraelcem dalo vedeti, da Bog ceni človeško življenje in da morajo tudi sami ceniti življenje drugih.

5. Kako naj bi gledali na splav?

⁵ Kako pa je z življenjem nerojenega otroka? Glede na Mojzesovo postavo je bilo napačno, če je kdo povzročil smrt otroka, ki je bil še v materinem telesu. Da, za Jehova je dragoceno tudi življenje nerojenega otroka. (Beri 2. Mojzesova 21:22, 23; Psalm 127:3.) To pomeni, da je napačno narediti splav.

6. Zakaj drugih ne bi smeli sovražiti?

⁶ Spoštovati življenje pomeni tudi imeti pravilen pogled na druge ljudi. V Svetem pismu piše: »Vsak, ki svojega brata sovraži, je ubijalec, veste pa, da v nobenem ubijalcu ne ostaja večno življenje.« (1. Janezovo 3:15) Če želimo dobiti večno življenje, moramo iz svojega srca izkoreniniti vsakršno sovraštvo do sočloveka. Sovraštvo je namreč temeljni vzrok za večino nasilnih dejanj. (1. Janezovo 3:11, 12) Zelo pomembno je, da se naučimo ljubiti drug drugega.

7. Naštejte nekaj navad, s katerimi človek kaže nespoštovanje do življenja.

⁷ Kako pa lahko kažemo spoštovanje do lastnega življenja? Ljudje si običajno ne želijo umreti, vendar nekateri svoje življenje postavljajo na kocko zaradi užitka. Mnogi  na primer uživajo tobak, prekomerno pijejo alkohol ali pa jemljejo droge, zato da bi se sprostili. Takšne snovi škodujejo telesu in zaradi njih uživalci pogosto umrejo. Človeku, ki mu uživanje teh snovi pride v navado, življenje ni sveto. Te navade v Božjih očeh veljajo za nečiste. (Beri Rimljanom 6:19; 12:1; 2. Korinčanom 7:1.) Moramo jih opustiti, če želimo služiti Bogu na njemu sprejemljiv način. Čeprav to utegne biti zelo težko, nam Jehova lahko priskrbi potrebno pomoč. On ceni, da se trudimo s svojim življenjem ravnati kot z njegovim dragocenim darilom.

8. Zakaj bi morali vedno skrbeti za varnost?

⁸ Če spoštujemo življenje, bomo vedno skrbeli za varnost. Ne bomo brezbrižni in ne bomo se izpostavljali nevarnosti samo zaradi užitka ali vznemirjenja. Ogibali se bomo lahkomiselne vožnje in nasilnih oziroma nevarnih športov. (Psalm 11:5) Božja postava za starodavni Izrael se je glasila: »Ko zidaš novo hišo [z ravno streho], naredi na strehi tudi ograjo, da ne boš nad svojo hišo spravil krivde za prelito kri, če bi kdo padel z nje.« (5. Mojzesova 22:8) V skladu z načelom iz tega zakona skrbite za to, da bodo stopnice in druge reči v vašem domu v dobrem stanju, da se ne bi kdo spotaknil, padel oziroma se hudo poškodoval. Če imate avtomobil, poskrbite, da se bo z njim varno voziti. Ne dovolite, da bi bil vaš dom ali avtomobil nevaren za vas oziroma kogar koli drugega.

9. Kako bomo ravnali z živalmi, če spoštujemo življenje?

⁹ Kako pa je z življenjem živali? Za Stvarnika je sveto tudi njihovo življenje. Bog dovoljuje, da živali ubijamo za hrano in obleko oziroma da bi se ubranili pred njimi, kadar nas ogrožajo. (1. Mojzesova 3:21; 9:3; 2. Mojzesova 21:28) Napačno pa bi bilo, če bi z živalmi ravnali kruto oziroma bi jih ubijali za zabavo. S tem bi kazali skrajno nespoštovanje do svetosti življenja. (Pregovori 12:10)

10. Kako je Bog pokazal, da sta življenje in kri med seboj povezana?

¹⁰ Jehova je Kajnu, zatem ko je ta ubil svojega brata Abela, dejal: »Kri tvojega brata vpije k meni iz zemlje.« (1. Mojzesova 4:10) Ko je Bog govoril o Abelovi krvi, je imel v mislih Abelovo življenje. Kajn je bratu vzel življenje in je moral biti za to kaznovan. Bilo je, kakor da bi Abelova kri oziroma njegovo življenje vpilo k Jehovu, da izvrši pravico. To, da sta življenje in kri med seboj povezana, je bilo znova poudarjeno po potopu v Noetovih dneh. Pred potopom so ljudje jedli le sadje, zelenjavo, žitarice in oreščke. Jehova pa je po potopu Noetu in njegovim sinovom dejal: »Vse, kar se giblje in živi, naj vam bo za hrano.« Vendar je dal tudi naslednjo omejitev: »Samo mesa z njegovo dušo, to je z njegovo krvjo, ne smete jesti.« (1. Mojzesova 1:29; 9:3, 4) Za Jehova sta življenje in kri živega bitja očitno zelo tesno povezana.

11. Katera Božja prepoved v zvezi s krvjo je veljala od Noetovih dni naprej?

¹¹ Spoštovanje do krvi kažemo s tem, da je ne jemo. Jehova je v Postavi, ki jo je dal Izraelcem, zapovedal: »Kdor koli izmed Izraelovih sinov [...] bi na lovu ujel divjo žival ali ptico, ki se sme jesti, naj ji izpusti kri in to pokrije s prstjo. [...] Zato sem Izraelovim sinovom rekel: ‚Ne smete uživati krvi nobenega živega bitja.‘« (3. Mojzesova 17:13, 14) Božja zapoved, ki je bila dana Noetu kakih 800 let prej, da naj se ne jé živalska kri, je bila torej še vedno v veljavi. Jehovovo stališče je bilo jasno: Njegovi služabniki so smeli jesti živalsko meso, krvi pa ne. Izliti so jo morali na zemljo – lahko bi rekli, da so življenje živali morali vrniti Bogu.

12. Katera zapoved glede krvi je bila po svetem duhu dana v prvem stoletju in velja še danes?

¹² Podobna zapoved velja tudi za kristjane. V prvem stoletju so se apostoli in drugi možje, ki so takrat med  Jezusovimi sledilci imeli vodilno vlogo, sestali, da bi se odločili, katere zapovedi morajo ubogati vsi v krščanski občini. Prišli so do naslednjega sklepa: »Sveti duh in mi smo namreč sklenili, da vam ne bomo naložili nobenega drugega bremena, razen teh nujnih reči: da se zdržujete tega, kar je bilo žrtvovano malikom, krvi, zadavljenih živali [iz katerih ni odtekla kri] in nečistovanja.« (Apostolska dela 15:28, 29; 21:25) Torej se moramo zdrževati krvi. V Božjih očeh je takšno ravnanje enako pomembno, kakor to, da se ogibamo malikovanja in spolne nemorale.

13. Ponazorite, zakaj k zapovedi, naj se zdržujemo krvi, spada tudi transfuzija krvi.

¹³ Ali k zapovedi, naj se zdržujemo krvi, spada tudi transfuzija krvi? Da. Naj ponazorimo: Predstavljajte si, da vam je zdravnik naročil, da se morate zdrževati alkoholnih pijač. Ali to enostavno pomeni, da alkohola ne smete piti, lahko pa si ga vbrizgate v žilo? Seveda ne! Podobno tudi zapoved, naj se zdržujemo krvi, pomeni, da je na noben način ne dobimo v telo. Zato nikomur ne dovolimo, da bi nam dal transfuzijo krvi.

14., 15. Kako bi se kristjan odzval, če bi mu zdravniki rekli, da potrebuje transfuzijo krvi, in zakaj bi tako ravnal?

¹⁴ Kaj pa, če se kristjan hudo poškoduje oziroma potrebuje zahtevno operacijo? Recimo, da mu zdravniki rečejo, da mora dobiti transfuzijo krvi, sicer bo umrl. Kristjan seveda ne želi umreti. Svoje življenje, ki je dragoceno Božje darilo, hoče ohraniti, zato bo sprejel kakšno drugo zdravljenje, ki ni povezano z zlorabo krvi. Torej si bo poiskal tovrstno zdravstveno oskrbo in sprejel katero od alternativ transfuziji krvi, ki so na voljo.

¹⁵ Ali bi bilo pametno, da bi kristjan prekršil Božji zakon samo zato, da bi si v tej stvarnosti malce podaljšal svoje življenje? Jezus je rekel: »Kdor namreč hoče svojo dušo rešiti,  jo bo izgubil. Kdor pa svojo dušo zaradi mene izgubi, jo bo našel.« (Matej 16:25) Ne želimo umreti. Toda če bi svoje sedanje življenje skušali rešiti tako, da bi prekršili Božji zakon, bi bili v nevarnosti, da izgubimo večno življenje. Torej je pametno, da zaupamo temu, da so Božji zakoni pravilni. Lahko smo povsem prepričani, da se nas bo naš Življenjedajalec, če iz katerega koli razloga umremo, ob vstajenju spomnil in nam vrnil življenje, to dragoceno darilo. (Janez 5:28, 29; Hebrejcem 11:6)

16. Kaj so Božji služabniki trdno odločeni glede krvi?

¹⁶ Danes so Božji zvesti služabniki trdno odločeni upoštevati Božje navodilo glede krvi. Ne jedo je v nobeni obliki, niti je ne sprejmejo iz medicinskih razlogov. * Prepričani so, da Tisti, ki je ustvaril kri, ve, kaj je zanje najboljše. Ali tudi vi mislite tako?

17. Edino v katerem primeru je Bog Jehova staroveškemu Izraelu dovolil uporabljati kri?

¹⁷ V Mojzesovi postavi je bilo poudarjeno, kdaj edino se je smela uporabljati kri. Jehova je glede čaščenja, ki ga je pričakoval od staroveških Izraelcev, zapovedal: »V krvi je namreč duša živega bitja in jaz sem vam jo določil za oltar,  da se opravi poravnava za vaše duše. Kri namreč opravlja poravnavo.« (3. Mojzesova 17:11) Ko so se Izraelci pregrešili, so odpuščanje lahko dosegli tako, da so darovali žival, duhovnik pa je nekaj njene krvi dal na oltar, ki je bil v svetem šotoru oziroma kasneje v Božjem templju. Kri se je lahko uporabljala le pri takšnem žrtvovanju.

18. Katerih koristi in blagoslovov smo lahko deležni zaradi Jezusove prelite krvi?

¹⁸ Pravi kristjani niso pod Mojzesovo postavo, zato jim ni treba žrtvovati živali in njihove krvi dajati na oltar. (Hebrejcem 10:1) Vendar je uporaba krvi na oltarju v starem Izraelu nakazovala na dragoceno žrtev Božjega Sina, Jezusa Kristusa. Kot smo spoznali v 5. poglavju te knjige, je Jezus za nas dal svoje človeško življenje, s tem da je dovolil, da je  bila njegova kri prelita kot žrtev. Nato se je dvignil v nebesa in enkrat za vselej izročil Bogu vrednost svoje prelite krvi. (Hebrejcem 9:11, 12) Tako je bil položen temelj za to, da so nam lahko odpuščeni grehi in da imamo možnost dobiti večno življenje. (Matej 20:28; Janez 3:16) Takšna raba krvi se je zares izkazala za izredno pomembno! (1. Petrovo 1:18, 19) Rešeni smo lahko le, če verujemo v vrednost Jezusove prelite krvi.

19. Kaj moramo delati, da bi bili čisti krvi vseh ljudi?

¹⁹ Bogu Jehovu smo za njegovo ljubeče darilo, življenje, res lahko zelo hvaležni! Ali nas to ne bi moralo spodbuditi k temu, da bi drugim govorili, da imajo na temelju vere v Jezusovo žrtev možnost dobiti večno življenje? Če nam je za življenje drugih ljudi tako mar, kakor je Bogu, bomo to delali prizadevno in goreče. (Beri Ezekiel 3:17–21.) Če bomo to odgovornost marljivo izpolnjevali, bomo lahko rekli enako kakor apostol Pavel: »Čist [sem] krvi vseh ljudi, saj vam nisem zamolčal ničesar, kar se je Bog namenil storiti.« (Apostolska dela 20:26, 27) S tem da ljudem govorimo o Bogu in njegovih namenih, jasno kažemo, da nadvse spoštujemo življenje in kri.