Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

23. POGLAVJE

Obljuba, ki so jo dali Jehovu

Obljuba, ki so jo dali Jehovu

Izraelci so približno dva meseca za tem, ko so odšli iz Egipta, prispeli do gore Sinaj in so tam postavili tabor. Jehova je Mojzesu, ki se je povzpel na goro, rekel: »Izraelce sem rešil. Če me bodo ubogali in upoštevali moje zakone, bodo postali moje posebno ljudstvo.« Mojzes se je spustil z gore in Izraelcem povedal to, kar mu je rekel Jehova. Kako so se odzvali? Odgovorili so: »Storili bomo vse, kar nam reče Jehova.«

Mojzes je nato znova šel na goro. Tam mu je Jehova rekel: »Čez tri dni bom govoril s teboj. Opozori ljudstvo, naj se nihče ne skuša približati gori Sinaj.« Ko je Mojzes prišel z gore, je Izraelcem naročil, naj se pripravijo na to, da bodo slišali Jehova.

Tri dni kasneje so Izraelci videli bliskanje in temen oblak, ki je prekril goro. Poleg tega so slišali močno grmenje in glas roga. Nato se je Jehova v ognju spustil na goro. Izraelci so se kar tresli od strahu. Vsa gora se je silno tresla in je bila v dimu. Rog pa je vse močneje donel. Tedaj je spregovoril Bog: »Jaz sem Jehova. Poleg mene ne smete častiti nobenega drugega boga.«

Mojzes se je še enkrat povzpel na goro. Takrat mu je Jehova dal zakone, ki so določali, kako morajo Izraelci častiti Boga in kako se morajo vesti. Mojzes je zakone zapisal, jih prebral Izraelcem, oni pa so obljubili: »Storili bomo vse, kar nam reče Jehova.« Da, Bogu so obljubili, da ga bodo ubogali. Ampak ali so to obljubo držali?

»Ljubi Jehova, svojega Boga, z vsem svojim srcem, z vso svojo dušo in z vsem svojim umom.« (Matej 22:37)