23. POGLAVJE
Obljuba, ki so jo dali Jehovu
Izraelci so približno dva meseca za tem, ko so odšli iz Egipta, prispeli do gore Sinaj in si tam postavili tabor. Jehova je Mojzesu, ki se je povzpel na goro, rekel: »Izraelce sem rešil. Če me bodo ubogali in upoštevali moje zakone, bodo postali moje posebno ljudstvo.« Mojzes se je spustil z gore in Izraelcem povedal to, kar mu je rekel Jehova. Kako so se odzvali? Odgovorili so: »Naredili bomo vse, kar nam reče Jehova.«
Mojzes je nato znova šel na goro. Tam mu je Jehova rekel: »Tretji dan bom govoril s teboj. Opozori ljudstvo, naj se nihče ne skuša približati gori Sinaj.« Ko je Mojzes prišel z gore, je Izraelcem naročil, naj se pripravijo na to, da bodo slišali Jehova.
Tretji dan so Izraelci videli bliskanje in temen oblak, ki je prekril goro. Poleg tega so slišali močno grmenje in glas roga. Nato se je Jehova v ognju spustil na goro. Izraelci so se kar tresli od strahu. Vsa gora je bila v dimu in prišlo je do močnega potresa. Glas roga pa je postajal vse močnejši. Takrat je Bog rekel: »Jaz sem Jehova. Poleg mene ne smete častiti nobenega drugega boga.«
Mojzes se je še enkrat povzpel na goro. Takrat mu je Jehova dal zakone, ki so določali, kako morajo Izraelci častiti Boga in kako se morajo vesti. Mojzes je zakone zapisal, jih prebral Izraelcem, oni pa so obljubili: »Naredili bomo vse, kar nam reče Jehova.« Da, Bogu so obljubili, da ga bodo ubogali. Ampak ali so to obljubo držali?
»Ljubi svojega Boga Jehova z vsem svojim srcem, vso svojo dušo in vsem svojim umom.« (Matej 22:37)