Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

90. POGLAVJE

Jezus je umrl na Golgoti

Jezus je umrl na Golgoti

Višji duhovniki so odpeljali Jezusa v palačo upravitelja Pilata. Ta jih je vprašal: »Česa krivite tega človeka?« Rekli so: »Ta človek trdi, da je kralj!« Pilat je vprašal Jezusa: »Ali si ti kralj Judov?« Jezus mu je odgovoril: »Moje Kraljestvo ni del tega sveta.«

Pilat je nato poslal Jezusa k Herodu, ki je vladal v Galileji. To je naredil zato, da bi Herod ugotovil, ali je Jezus res storil kaj slabega. Toda Herod ni našel nič slabega pri Jezusu, zato ga je poslal nazaj k Pilatu. Pilat je nato ljudem rekel: »Ne jaz ne Herod nisva ugotovila, da bi ta človek naredil kaj narobe. Izpustil ga bom.« Množica pa je vpila: »Daj ga ubiti! Daj ga ubiti!« Vojaki so Jezusa tepli z bičem, pljuvali vanj in ga udarjali. Na glavo so mu dali krono, spleteno iz trnja, in se norčevali iz njega z besedami: »Pozdravljen, kralj Judov.« Pilat je znova rekel množici: »Ta človek ni naredil nič slabega.« Ljudje pa so vpili: »Daj ga pribiti na kol!« Nato je Pilat naročil vojakom, naj Jezusa odpeljejo in pribijejo na kol.

Jezusa so odpeljali na kraj, ki se imenuje Golgota, ga pribili na kol in kol postavili pokonci. Jezus je molil: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.« Ljudje so se norčevali iz Jezusa: »Če si Božji Sin, pridi dol s kola! Reši sam sebe.«

Eden od zločincev, ki sta visela na kolih poleg njega, je rekel: »Spomni se me, ko boš prišel v svoje Kraljestvo.« Jezus mu je obljubil: »Z menoj boš v raju!« Sredi dneva se je v deželi stemnilo in tema je trajala tri ure. Blizu kola je stalo nekaj Jezusovih učencev in med njimi je bila tudi Jezusova mama Marija. Jezus je naročil apostolu Janezu, naj skrbi zanjo, kakor če bi bila njegova mama.

Na koncu je Jezus rekel: »Izpolnjeno je!« Sklonil je glavo in umrl. Takrat je nastal močan potres. V templju se je na dvoje strgala zavesa, ki je ločevala Sveto in Najsvetejše. Vojaški poveljnik, ki je stal blizu Jezusa, je rekel: »Ta je bil res Božji Sin.«

»Kolikor koli je že Božjih obljub, so postale po njem ‚Da‘.« (2. Korinčanom 1:20)