KMALU po krstu so me starešine vprašali, ali bi rad še več naredil pri služenju Jehovu. Tako sem se četrtega maja 1992 udeležil posebnega sestanka za vse tiste, ki so se bili pripravljeni preseliti na področje, kjer so potrebovali več oznanjevalcev. Naslednji dan sva z oznanjevalskim partnerjem že odpotovala v pristaniško mesto Batumi v pokrajini Adžarija.

Ko sem prvič oznanjeval v Batumiju, sem bil zelo živčen. Spraševal sem se: »Kako naj pristopim k ljudem?« Presenetil me je odziv prve ženske, ki sem jo srečal. Vzkliknila je: »Kje neki ste bili do zdaj?« Tako zelo si je želela izvedeti več o Pričah, da sva z bratom že naslednji dan začela z njo preučevati Biblijo!

Pred odhodom v Batumi sva dobila seznam naslovov posameznikov, ki so se zanimali za resnico. Mesta nisva ravno dobro poznala, zato sva ljudi na ulicah spraševala  za smer. Mnogi nama niso znali pomagati, ker je bila večina ulic nedavno preimenovana, vendar so pokazali zanimanje za najino sporočilo. Tako sva Biblijo kmalu preučevala s skupinami, v katerih je bilo od deset do petnajst posameznikov.

Samo štiri mesece po prihodu v Batumi je naše shode redno obiskovalo več kot 40 ljudi. Zato sva se spraševala: »Kdo bo skrbel za te nove?« Nato pa so se v Batumi zaradi sporov med gruzijsko vojsko in separatisti v Abhaziji preselili vsi člani občine, v kateri sem prej sam bil. Tako je bila v enem samem dnevu ustanovljena nova občina z izkušenimi starešinami in pionirji!