KO SEM bil še otrok, sem oglušel in se v šoli za gluhe naučil znakovnega jezika. Pri enajstih letih sem prvič prišel v stik z resnico, ko me je družina Prič, ki je živela v soseski, povabila na občinski shod. Čeprav govorov nisem razumel, so me Priče toplo sprejeli, zato sem se odločil, da bom še prišel. Velikokrat so me člani občine povabili na kak obrok, pridružil pa sem se jim tudi pri različnih dejavnostih.

Leta 1982 sem postal oznanjevalec in se kasneje istega leta krstil. Nato sem se leta 1984 poročil z Evo, ki je prav tako gluha. Čeprav nisva docela razumela nekaterih svetopisemskih resnic, sva vedela, da gre za Jehovovo organizacijo, saj sva čutila ljubezen, ki je prepoznavni znak pravih kristjanov, uživala pa sva tudi v druženju z občino. (Jan. 13:35)

 Leta 1992 je bilo urejeno, da so se nekateri bratje in sestre lotili učenja ameriškega znakovnega jezika (ASL). Ti oznanjevalci so kmalu zatem pričeli iskati gluhe in jim oznanjevati dobro novico. Leta 1994 pa je oznanjevanje na področju znakovnega jezika dobilo dodaten zagon, ko sta bila neka zakonca iz Portorika povabljena v podružnico, da bi 25 bratov in sester učila ta jezik.

Kasneje istega leta sva z Evo začela obiskovati shode novoustanovljene skupine v znakovnem jeziku. Šele potem, ko sva pričela obiskovati shode v tem jeziku, sva temeljiteje razumela svetopisemske resnice, denimo Satanovo oporekanje Jehovovi pravici do vrhovne oblasti in vlogo Mesijanskega kraljestva v Božjem namenu.

V Santu Domingu in Santiagu sta bili 1. decembra 1995 ustanovljeni občini v ASL-ju. Avgusta 2014 je bilo v znakovnem jeziku 26 občin in 18 skupin.

Z Evo sva najine tri otroke naučila znakovnega jezika kot njihovega prvega jezika. Najin najstarejši sin Éber pomaga pri prevajanju v znakovni jezik v podružnici v Združenih državah. Jaz v občini služim kot strežni služabnik, Eva pa je redna pionirka.