Angela, ki živi v Surinamu, je obiskala sirotišnico blizu svojega doma. Ravnateljica sirotišnice je bila nedejavna sestra, zato je Angeli takoj dovolila, da oznanjuje otrokom. Ta je govorila s 85 otroki in jim pokazala videoposnetke z jw.org. Kasneje je z mnogimi začela preučevati. Pridružili sta se ji dve pionirki  in vsaka je imela svojo skupino. Nedejavna sestra je povedala, da je otroke učila pesmi iz ene od naših pesmaric in da jim zvečer bere biblijske zgodbe. Povedala je, da bi rada hodila na shode, toda ne more pustiti 85 otrok samih v sirotišnici. Zato je bilo poskrbljeno, da so vsi skupaj lahko prišli v kraljestveno dvorano. Ker sirotišnica stoji nedaleč od kraljestvene dvorane, so bratje in sestre otroke kar pospremili do tja. Zdaj sestra in vseh 85 otrok redno obiskujejo shode.

Ko se je šestletni Gabriel vračal domov z zborovanja v Paragvaju, je razmišljal o tem, kako pomembno je oznanjati kraljestveno sporočilo. Nato se je spomnil, da obstaja nekdo poseben, za katerega želi, da bi bil z njim v raju – njegov dedek. Toda ta ni nikoli pokazal zanimanja za resnico in je nasprotoval svoji ženi in otrokom, ki so Priče.

Isti dan je Gabriel prosil svoja starša, da bi mu pomagala po videoklicu govoriti z dedkom in babico, ki živita v Argentini. Gabriel je razložil dedku, zakaj je tako pomembno preučevati Sveto pismo, in ga neposredno vprašal: »Dedek, bi želel z menoj preučevati?« Ta se je strinjal. Gabriel je predlagal, da bi preučevala brošuro Poslušajte Boga in boste večno živeli. Tako sta nekaj mesecev skupaj preučevala brošuro. Ker je obema tekoče branje delalo preglavice, sta vnaprej vadila. Za vsako preučevanje se je Gabriel  pripravil na lekcijo ter si oblekel srajco in zavezal kravato.

Kasneje sta se dedek in babica odločila za nekaj tednov obiskati Gabrielovo družino. Med obiskom je dedek skupaj z družino šel na občinske shode. Ko se je vrnil v Argentino, je preučeval z enim izmed tamkajšnjih bratov in tako napredoval, da je postal nekrščeni oznanjevalec. Zdaj Gabrielova dedek in babica vsak dan skupaj molita. Tudi mali Gabriel dobro napreduje, saj je že postal nekrščeni oznanjevalec. Dedek je izrazil željo, da svojo posvetitev Jehovu simbolizira s krstom v vodi.

V Braziliji je Jennifer med razdeljevanjem zloženke Ali je mogoče, da bi mrtvi spet živeli? potrkala na vrata neke ženske, ki se ji je mudilo na pogreb drage  prijateljice. Jennifer je omenila, da ji je ravno želela ponuditi zloženko, ki razpravlja o upanju, da bomo naše drage umrle zopet videli. Ko je ženska videla naslov, je za hip osupnila, toda vseeno je sprejela zloženko. Sestra jo je vprašala, ali bi želela še dodatne zloženke, da bi jih razdelila žalujoči družini. Ženska je dejala, da je to dobra ideja, in prosila še za devet zloženk.

Jennifer je znova obiskala to žensko in ta ji je rekla: »Šele kasneje tistega dne, ko sva se prvič srečali, sem dojela, da vaš obisk ni bil naključje. Bog vas je poslal s tolažilnim sporočilom, ki sem ga obupno potrebovala.« Razdelila je vse zloženke. Družinski član, ki je imel govor na pogrebu, je na glas prebral celotno zloženko. Vsi so cenili informacije, zapisane v njej, in so se ženski zahvalili za tolažilno sporočilo. Ta je sprejela svetopisemski tečaj.

Trije betelčani na Haitiju so se peljali z javnim prevoznim sredstvom, in sicer barvitim taksijem, imenovanim tap-tap. Med dveinpolurno vožnjo so o kraljestvenem upanju govorili s sopotniki ter oddali 50 revij in 30 zloženk. Betelčan po imenu Gurvitch je nekemu potniku prebral odlomek iz revije Prebudite se!. Mlad moški po imenu Pépé je poslušal in se hitro pridružil pogovoru. Prosil je za svetopisemski tečaj in kasneje se je izkazalo, da živi na področju občine, v kateri služi Gurvitch. Pépé je od januarja 2014, ko so z njim prvič prišli v stik, obiskal skoraj vse shode in zbore. Drugim govori o svoji na novo najdeni veri in upa, da bo kmalu lahko postal nekrščeni oznanjevalec.