Janeza Krstnika so po pashi leta 30 n. št., na kateri je bil navzoč tudi Jezus, vrgli v ječo. Zdaj je tam že kar nekaj časa. Janez je želel, da bi njegovi učenci postali Jezusovi sledilci, vendar v teh mesecih, odkar je v ječi, tega ne storijo vsi.

Približuje se pasha leta 31 n. št. in nekaj Janezovih učencev pride k Jezusu ter ga vpraša: »Zakaj se mi in farizeji postimo, tvoji učenci pa ne?« (Matej 9:14) Za farizeje je post verski obred. Jezus kasneje celo uporabi ponazoritev, v kateri samopravični farizej moli: »O Bog, zahvaljujem se ti, da nisem kakor drugi ljudje [. . .]. Postim se dvakrat tedensko.« (Luka 18:11, 12) Podobno se Janezovi učenci mogoče postijo zgolj zato, ker je tak običaj. Morda pa s postom izražajo svojo žalost, ker je Janez v ječi. Drugi, ki to opazujejo, se glede Jezusovih učencev prav tako sprašujejo, zakaj se ne postijo. Mogoče menijo, da bi se Jezusovi učenci morali pridružiti tistim, ki jim je hudo zaradi tega, kar se je zgodilo Janezu.

Jezus jim v odgovor pove naslednji zgled: »Zakaj bi ženinovi prijatelji žalovali, dokler je ženin z njimi? Toda prišli bodo dnevi, ko jim bo ženin odvzet, in takrat se bodo postili.« (Matej 9:15)

Že Janez je govoril o Jezusu kot o ženinu. (Janez 3:28, 29) Jezusovi učenci se glede na to, da je Jezus še z njimi, ne postijo. Kasneje, ko bo Jezus umrl, pa bodo žalovali in jim ne bo do tega, da bi jedli. Toda kako drugače bo, ko bo obujen! Takrat ne bodo več imeli razloga za žalost in post.

Zatem Jezus pove dve ponazoritvi: »Nihče starega oblačila ne zakrpa z novim blagom, saj bi se to skrčilo, oblačilo pa bi se še bolj raztrgalo. Prav tako ljudje novega vina ne vlivajo v stare mehove. Če namreč to storijo, mehovi počijo, vino se razlije in mehovi so uničeni. Zato novo vino vlivajo v nove mehove.« (Matej 9:16, 17) Kaj Jezus želi s tem povedati?

Jezus pomaga Janezovim učencem razumeti, da nihče ne sme od njegovih učencev pričakovati, da se morajo držati starih judovskih običajev, kot je obredni post. On ni prišel krpat in podaljševat starega, obrabljenega načina čaščenja, čaščenja, ki bo kmalu zavrženo. Čaščenje, ki ga Jezus podpira, ne temelji na človeških izročilih judovstva tistih dni. Ne, starega oblačila ne skuša zakrpati z novim blagom niti novega vina shraniti v otrdele, stare mehove.