1., 2. a) Kaj je v prvem stoletju pripomoglo k temu, da se je dobra novica razširila po vsem rimskem imperiju? b) Kakšen dokaz imamo, da nas Jehova danes podpira? (Glej tudi okvir » Dobra novica v več kot 670 jezikih«.)

 OBISKOVALCI Jeruzalema so komaj verjeli svojim ušesom. Galilejci so tekoče govorili tuje jezike in na poslušalce je sporočilo, ki so ga slišali, naredilo močan vtis. Bilo je ob binkoštih leta 33 n. št., ko so učenci čudežno dobili dar govorjenja v tujih jezikih, kar je bil dokaz, da jih Bog podpira. (Beri Apostolska dela 2:1–8, 12, 15–17.) Tistega dne so z dobro novico dosegli ljudi iz različnih kultur, kasneje pa so jo razširili po vsem rimskem imperiju. (Kol. 1:23)

² Današnji Božji služabniki nimajo čudežnega daru govorjenja v tujih jezikih. Vseeno pa s tem, ko prevajajo sporočilo o Kraljestvu v več kot 670 jezikov, oznanjujejo v veliko več jezikih kakor kristjani v prvem stoletju. (Apd. 2:9–11) Božje ljudstvo izdaja literaturo v tako velikih količinah in v toliko jezikih, da sporočilo o Kraljestvu prodira v vsak kotiček zemlje. a Tudi to je neizpodbiten dokaz, da Jehova po kralju Jezusu Kristusu vodi oznanjevanje. (Mat. 28:19, 20) Med pregledovanjem nekaterih pripomočkov, ki smo jih v preteklih stotih letih uporabljali pri oznanjevanju, bodi pozoren na to, kako nas Kralj postopoma šola, naj se zanimamo za posameznike. Poleg tega nas spodbuja, da postanemo učitelji Božje Besede. (2. Tim. 2:2)

3. Zakaj pri oznanjevanju uporabljamo različne pripomočke?

³ Jezus je »besedo o kraljestvu« primerjal s semenom, srce ljudi pa z zemljo. (Mat. 13:18, 19) Prav kakor vrtnar z različnimi pripomočki zrahlja zemljo in jo pripravi za setev, tako tudi Jehovov narod z različnimi pripomočki pripravlja srce milijonov ljudi, da sprejmejo sporočilo o Kraljestvu. Nekateri pripomočki so bili učinkoviti le nekaj časa. Drugi, kot denimo knjige in revije, pa še danes služijo svojemu dragocenemu namenu. V nasprotju z večino javnih občil, ki smo jih omenili v prejšnjem poglavju, so vsi pripomočki, ki jih bomo sedaj pregledali, kraljestvenim oznanjevalcem pomagali, da  so osebno prišli v stik z ljudmi, oziroma jim pri tem še vedno pomagajo. (Apd. 5:42; 17:2, 3)

4., 5. Kako so oznanjevalci uporabljali gramofonske posnetke, toda česa gramofon ni bil zmožen?

⁴ Posneti govori. V tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja so oznanjevalci s prenosnimi gramofoni predvajali posneta svetopisemska predavanja. Noben posnetek ni bil daljši od petih minut. Nekateri posnetki so imeli včasih kratke naslove, na primer »Trojica«, »Vice« ali »Kraljestvo«. Kako so jih uporabljali? Brat Clayton Woodworth ml., ki se je krstil leta 1930 v Združenih državah Amerike, je rekel: »V kovčku sem nosil majhen gramofon na navijanje. Gramofon je imel premično ročko, ki sem jo moral pravilno nastaviti na rob plošče, da se je posnetek pravilno predvajal. Prišel sem do vrat, odprl kovček, nastavil ročko in pozvonil. Ko je stanovalec odprl vrata, sem rekel: ‚Želim, da prisluhnete pomembnemu sporočilu.‘« Kakšen je bil odziv? Brat Woodworth pravi: »Mnogi so se ugodno odzvali. Nekateri pa so enostavno zaprli vrata. Občasno sem srečal tudi takšne, ki so mislili, da prodajam gramofone.«

⁵ Do leta 1940 so posneli več kot 90 govorov in izdelali več kot milijon plošč. John E. Barr, ki je takrat pioniral v Veliki Britaniji, kasneje pa je služil v Vodstvenem organu, je povedal: »Med letoma 1936 in 1945 je bil gramofon moj stalni spremljevalec. Pravzaprav sem se v tistih dneh brez njega počutil povsem izgubljenega. Slišati glas brata Rutherforda na hišnem pragu je bilo zame vedno zelo spodbudno. Imel si občutek, kakor da je osebno prisoten. Seveda pa gramofon ni mogel ljudi poučevati, ni se mogel dotakniti njihovega srca.«

6., 7. a) Katere prednosti in pomanjkljivosti so imele pričevalske kartice? b) V kakšnem smislu nam je Jehova v usta položil besede?

 ⁶ Pričevalske kartice. Na začetku leta 1933 so oznanjevalce spodbudili, naj pri oznanjevanju od vrat do vrat uporabljajo pričevalske kartice. Ta kartica je bila velika približno toliko kot današnji obrazec, s katerim vsak mesec poročamo ure oznanjevanja. Vsebovala je kratko sporočilo iz Svetega pisma in opis svetopisemske literature, ki jo je stanovalec lahko dobil. Oznanjevalec je stanovalcu enostavno izročil kartico in ga prosil, naj jo prebere. »Vesela sem bila, ko smo začeli oznanjevati s pričevalsko kartico,« je rekla Lilian Kammerud, ki je kasneje služila kot misijonarka v Portoriku in Argentini. Zakaj je bila vesela? »Vsi nismo znali dobro predstaviti sporočila,« je povedala. »Tako mi je kartica pomagala, da sem lažje pristopila k ljudem.«

⁷ Brat David Reusch, ki se je krstil leta 1918, je povedal: »Pričevalske kartice so bile bratom in sestram v pomoč, saj se je večina bala, da se ne bo znala pravilno izraziti.« Toda ta pripomoček je imel tudi pomanjkljivosti. Brat Reusch je glede tega rekel: »Včasih smo srečali ljudi, ki so mislili, da ne moremo govoriti. V nekem smislu mnogi res nismo bili zmožni govoriti. Toda Jehova nas je pripravljal na to, da se bomo na oznanjevanju kot njegovi služabniki z ljudmi osebno pogovarjali. Kmalu nam je v usta položil besede, tako da nas je učil, kako naj pri vratih uporabljamo Sveto pismo. To je delal po Teokratični strežbeni šoli, ki je bila ustanovljena v 1940. letih.« (Beri Jeremija 1:6–9.)

8. Kako lahko Kristusu dovoliš, da te šola?

⁸ Knjige. Od leta 1914 je Jehovovo ljudstvo izdalo več kot 100 knjig, ki obravnavajo svetopisemske teme. Nekatere od teh knjig so bile napisane posebej zato, da bi oznanjevalce šolale za učinkovito opravljanje njihovega dela. Anna Larsen iz Danske, ki oznanjuje že kakih 70 let, pravi: »Jehova nam je po Teokratični strežbeni šoli in učbenikih, ki smo jih uporabljali v tej šoli, pomagal, da smo postali učinkovitejši oznanjevalci. Spomnim se prvega takšnega učbenika, Theocratic Aid to Kingdom Publishers (Teokratični pripomoček za kraljestvene oznanjevalce), ki je izšel leta 1945. Zatem je leta 1946 izšel učbenik “Equipped for Every Good Work” (Usposobljeni za vsako dobro delo). Sedaj pa uporabljamo učbenik Naj ti izobraževanje v Teokratični strežbeni šoli koristi, ki je izšel leta 2001.« Teokratična strežbena šola in ti učbeniki so vsekakor imeli oziroma še vedno imajo pomembno vlogo pri tem, ko nas Jehova ustrezno usposablja za svoje služabnike. (2. Kor. 3:5, 6) Ali sodeluješ v Teokratični strežbeni šoli? Ali vsak teden prineseš na shod knjigo Strežbena šola in slediš nadzorniku šole, ko navaja iz nje? Če to delaš, potem Kristusu dovoliš, da te šola za boljšega učitelja. (2. Kor. 9:6; 2. Tim. 2:15)

9., 10. Kakšno vlogo imajo knjige pri sejanju in zalivanju semena resnice?

 ⁹ Jehova nam pomaga tudi tako, da nam po svoji organizaciji priskrbuje knjige, s katerimi lahko na oznanjevanju pojasnimo osnovne svetopisemske nauke. Še zlasti učinkovita je bila knjiga Resnica, ki vodi do večnega življenja. V angleščini je prvič izšla leta 1968, v slovenščini pa leta 1970. Odziv nanjo je bil takojšen. »Povpraševanje po knjigi Resnica je tako veliko, da so za september v tiskarni Družbe v Brooklynu uvedli posebno, nočno izmeno,« je leta 1968 pisalo v angleški novembrski Kraljestveni strežbi. V članku je bilo še pojasnjeno: »Avgusta je bilo v nekem trenutku povpraševanje po knjigi Resnica tako veliko, da je presegalo število knjig, ki smo jih imeli v zalogi, in sicer za kar milijon in pol izvodov!« Do leta 1982 je bilo izdanih več kot 100 milijonov izvodov te knjige v 116 jezikih. V 14 letih, med letoma 1968 in 1982, se je zaradi knjige Resnica vrstam oznanjevalcev Kraljestva pridružilo milijon novih. b

¹⁰ Leta 2005 je izšel še en izjemen pripomoček za preučevanje Svetega pisma, Kaj Biblija v resnici uči?. Natisnili smo že kakih 200 milijonov izvodov te knjige v več kot 256 jezikih! S kakšnim rezultatom? V samo sedmih letih, od leta 2005 do leta 2012, je dobro novico začelo oznanjevati 1,2 milijona ljudi. V tem istem obdobju je naraslo število posameznikov, ki z nami preučujejo Sveto pismo – s približno 6 milijonov na več kot 8,7 milijona. Jehova nas nedvomno blagoslavlja, ko se trudimo sejati in zalivati resnico o Kraljestvu. (Beri 1. Korinčanom 3:6, 7.)

11., 12. Katerim bralcem so namenjene naše revije, kot to pokažejo navedeni svetopisemski stavki?

¹¹ Revije. Prvotno so Stražni stolp pisali predvsem za »malo čredo«, za tiste, ki imajo »nebeški klic«. (Luk. 12:32; Heb. 3:1) Jehovova organizacija je 1. oktobra leta 1919 začela izdajati še eno revijo, ki je imela drugo ciljno občinstvo, in sicer javnost. Ta revija je med Preučevalci Biblije in drugimi ljudmi postala tako priljubljena, da je bila njena naklada veliko let mnogo višja od naklade Stražnega stolpa. Ta revija se je sprva imenovala Zlati vek. Leta 1937 se je preimenovala v Tolažba. Od leta 1946 pa jo poznamo kot Prebudite se!.

¹² Slog in velikost Stražnega stolpa in Prebudite se! sta se skozi desetletja spreminjala, vendar je namen ostal enak. Obe reviji oznanjujeta Božje kraljestvo in pomagata ljudem, da si pridobijo vero v Sveto pismo. Danes izhajata dve izdaji Stražnega stolpa – preučevalna izdaja in izdaja za javnost. Preučevalna izdaja je pisana za »služabnike«, ki jih sestavljajo »mala čreda« in »druge ovce«. c (Mat. 24:45; Jan. 10:16) Izdaja za javnost pa je namenjena zlasti tistim, ki še ne poznajo resnice, vendar spoštujejo Sveto pismo in Boga. (Apd. 13:16)  Revija Prebudite se! se osredinja na tiste, ki ne vedo veliko o Svetem pismu in pravem Bogu Jehovu. (Apd. 17:22, 23)

13. Kaj se ti glede naših revij zdi osupljivo? (Razpravljaj o tabeli » Svetovna statistika publikacij«.)

¹³ Do pričetka leta 2014 smo vsak mesec natisnili več kot 44 milijonov izvodov revije Prebudite se! in kakih 46 milijonov izvodov revije Stražni stolp. Prebudite se! smo prevajali v približno 100 jezikov, Stražni stolp pa v več kot 200, tako da sta ti reviji najbolj prevajani in razširjeni na svetu! Naj so te številke še tako osupljive, nas ne bi smele presenečati. V teh revijah je zapisano sporočilo, za katero je Jezus rekel, da se bo oznanjalo po vsej naseljeni zemlji. (Mat. 24:14)

14. Kaj smo si vneto prizadevali in zakaj?

¹⁴ Sveto pismo. Leta 1896 so brat Russell in njegovi sodelavci preimenovali družbo, ki so jo uporabljali za tiskanje literature. V ime so dodali besedo Sveto pismo (angleško: Bible). Družba se je tako po novem imenovala Watch Tower Bible and Tract Society. Ta sprememba je bila povsem ustrezna, saj je bilo Sveto pismo že od nekdaj glavni pripomoček za širjenje dobre novice o Kraljestvu. (Luk. 24:27) Skladno z uradnim imenom družbe smo si Božji služabniki vneto prizadevali razdeljevati Sveto pismo in spodbujati ljudi, da bi ga brali. Leta 1926 smo denimo z lastnim tiskarskim strojem natisnili The Emphatic Diaglott, prevod Krščanskih grških spisov Benjamina Wilsona. Na začetku leta 1942 smo natisnili in razdelili kakih 700.000 izvodov celotnega prevoda King James Version. Samo dve leti kasneje smo začeli tiskati prevod American Standard Version, v katerem je Božje ime zapisano 6823-krat. Do leta 1950 smo razdelili več kot 250.000 izvodov tega prevoda.

15., 16. a) Kaj ceniš pri Prevodu novi svet? (Razpravljaj o okvirju » Pospešeno prevajanje Svetega pisma«.) b) Kako lahko Jehovu dovoliš, da se dotakne tvojega srca?

¹⁵ Leta 1950 je v angleščini izšel prevod Krščanski grški spisi – prevod novi svet (v slovenščini 2004). Celotno angleško Sveto pismo – prevod novi svet je v eni knjigi izšlo leta 1961 (v slovenščini 2009). Ta prevod daje čast Jehovu, saj je Božje ime v njem vrnjeno na mesta, kjer se pojavlja v izvirnem hebrejskem besedilu. Božje ime se pojavlja tudi 237-krat v glavnem besedilu Krščanskih grških spisov Prevoda novi svet. Ta angleški prevod se je že večkrat revidiral, nazadnje leta 2013. Izdajatelji želijo zagotoviti, da bi bil karseda točen in enostaven za branje. Do leta 2013 so v celoti ali deloma natisnili več kot 201 milijon izvodov Prevoda novi svet, in to v 121 jezikih.

¹⁶ Kako so se nekateri odzvali, ko so Prevod novi svet brali v svojem jeziku? Neki Nepalec je povedal: »Za mnoge je bil star nepalski prevod, ki smo ga imeli, težko razumljiv, ker je uporabljal starinski jezik. Sedaj pa lahko Sveto pismo veliko bolje razumemo, saj je napisano v vsakdanjem jeziku.« Ko je neka ženska iz Srednjeafriške republike začela brati ta  prevod v jeziku sango, je pričela jokati in rekla: »To je jezik mojega srca.« Podobno kot ta ženska lahko vsakdo dovoli Jehovu, da se dotakne njegovega srca, tako da dnevno bere Božjo Besedo. (Ps. 1:2; Mat. 22:36, 37)

17. Kako lahko pokažeš, da ceniš pripomočke, ki jih imaš, in šolanje, ki si ga deležen? In kaj boš zaradi tega lahko občutil?

¹⁷ Ali ceniš pripomočke, ki nam jih daje kralj Jezus Kristus? Ali ceniš to, da nas postopno šola? Ali si vzameš čas za branje literature, ki jo izdaja Božja organizacija? Ali s to literaturo pomagaš drugim? Če da, potem se boš strinjal s tem, kar je povedala sestra Opal Betler, ki se je krstila 4. oktobra 1914. Sestra Opal je rekla: »V vseh teh letih sva z možem [Edwardom] uporabljala gramofon in pričevalske kartice. Po hišah sva oznanjevala s knjigami, brošuricami in revijami. Sodelovala sva v različnih kampanjah in pohodih ter razdeljevala natisnjene razglase. Kasneje so nas šolali za opravljanje ponovnih obiskov in vodenje svetopisemskih tečajev z zainteresiranimi ljudmi na njihovem domu. Bila sva zelo zaposlena in srečna.« Jezus je obljubil, da bodo njegovi podložniki zaposleni s sejanjem in žetvijo ter da se bodo skupaj veselili. Podobno kot Opal lahko tudi na milijone drugih potrdi resničnost te obljube. (Beri Janez 4:35, 36.)

18. Katero čast imamo?

¹⁸ Mnogi, ki še niso Kraljevi služabniki, morda na Božje ljudstvo gledajo kot na neizobraženo in preprosto. (Apd. 4:13) Vendar samo pomisli! Kralj je povzročil, da so njegovi preprosti služabniki postali založniški gigant, ki izdaja nekatere publikacije, ki so najbolj prevajane in razširjene v vsej zgodovini! Še pomembnejše pa je to, da nas šola in spodbuja, da uporabljamo te pripomočke, ko širimo dobro novico med ljudmi iz vseh narodov. Imamo čast, da lahko sodelujemo s Kristusom pri sejanju semena resnice in žetvi učencev!