109. ZGODBA
Peter obišče Kornelija
TAMLE na sliki stoji apostol Peter, za njim pa stojijo njegovi prijatelji. Nekdo pa kleči pred Petrom. Zakaj neki? Ali je to sploh prav? Ali veš, kdo je mož, ki kleči?
To je Kornelij, stotnik v rimski vojski. Kornelij Petra ne pozna, toda nekdo mu je rekel, naj ga povabi v svojo hišo. Poglejmo, kako se je to zgodilo.
Prvi Jezusovi učenci so bili Judje. Kornelij pa ni bil Jud. Toda rad je imel Boga in molil je k njemu, pa tudi ljudem je naredil veliko dobrega. Nekega popoldneva se mu je prikazal angel in mu rekel: »Bog te ima rad in uslišal bo tvoje molitve. Pošlji može po nekega Petra, ki živi v Jopi. Našli ga bodo v Simonovi hiši pri morju.«
In Kornelij je takoj poslal nekaj svojih mož po Petra. Naslednji dan, ko so bili možje že skoraj v Jopi, je bil Peter na strehi Simonove hiše. Tam so namreč takšne hiše, da imajo ravno streho. No, takrat je Bog tako naredil, da se je Petru zdelo, kot da vidi iz nebes prihajati velik prt. Vanj so bile zavite vseh vrst živali. Po Božjem zakonu so bile vse te živali nečiste, kljub temu pa je Peter zaslišal glas: »Vstani Peter! Kolji in jej!«
»Ne,« je rekel Peter, »nikdar še nisem jedel ničesar nečistega.« Glas pa mu je dejal: »Nikar ne pravi, da je nečisto, če je Bog očistil.« In ta stvar se je trikrat ponovila. Ko je Peter tako razmišljal, kaj bi ta stvar pomenila, so že prišli tisti možje, ki jih je Kornelij poslal ponj.
Peter je potem stopil s strehe in rekel: »Jaz sem tisti, ki ga iščete. Kaj hočete?« Tisti možje so mu potem povedali, da je Korneliju angel rekel, naj pošlje svoje može po Petra. In Peter je privolil, da bo šel z njimi. Odšli so naslednje jutro.
Kornelij je ta čas zbral vse svoje sorodnike in prijatelje. Ko je Peter prišel, ga je Kornelij že čakal. Padel je pred Petra na kolena in se mu priklonil, kot to lahko vidimo na sliki. Toda Peter mu je rekel: »Vstani! Tudi jaz sem samo človek.« Biblija nam s tem pokaže, da ni prav, če se priklanjamo človeku in če klečimo pred njim. Častiti moramo samo Jehova.
Potem je Peter oznanjeval vsem v Kornelijevi hiši. »Zdaj vidim, da ima Bog rad vse, ki mu hočejo služiti,« jim je pravil. Medtem je Bog poslal svojega duha vanje in začeli so govoriti v različnih jezikih. Temu so se vsi, ki so prišli s Petrom, čudili, ker so mislili, da ima Bog rad samo Jude. Tudi mi se iz tega lahko naučimo, da Bog nima nobenega človeka raje samo zato, ker bi bil drugačne barve kože. Ali ni to nekaj čudovitega? Zapomnimo si to.