Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

93. ZGODBA

Jezus nahrani množico

Jezus nahrani množico

NEKAJ strašnega se je pravkar zgodilo! Janeza Krstnika so ubili. Herodiada, kraljeva žena, ga ni marala. Uspelo ji je pregovoriti kralja, da je dal Janezu odsekati glavo.

Ko je Jezus to zvedel, je bil zelo žalosten. Šel je proč od ljudi. Hotel je biti sam. Toda ljudje so šli za njim. In ko je Jezus videl vso množico, se mu je zasmilila. Zato jim je pripovedoval o Božjem kraljestvu, ki bo ozdravilo vse bolezni.

Ko se je dan že nagibal v večer, so mu učenci rekli: »Pozno je že in tole je samoten kraj. Reci ljudem, naj gredo in si kupijo v bližnjih vaseh hrane.«

»Kar tu naj ostanejo,« jim je odgovoril Jezus. »Vi jim dajte jesti.« Potem se je Jezus obrnil k Filipu in ga vprašal: »Kje bi lahko kupili toliko hrane, da bi nasitili téle ljudi?«

»Že če bi kupili samo toliko, da bi vsak dobil le kaj malega, bi bilo to zelo drago,« je odgovoril Filip. Andrej pa je rekel: »Fant, ki nam nosi hrano, ima pet hlebov in dve ribi. Toda to še zdaleč ni dovolj za vso tole množico.«

»Reci ljudem, naj posedejo po travi,« je rekel Jezus. Nato se je zahvalil Bogu za hrano in pričel lomiti kruh. Učenci so tako lahko dali kruh in ribe vsem ljudem. In takrat je bilo tam 5 000 mož in še veliko več žena in otrok. Vsi so se najedli. Potem so učenci zbrali, kar je ostalo, in napolnili s tem dvanajst košev!

Jezusovi učenci so potem odpluli čez Galilejsko jezero. Ponoči se je dvignil velik vihar in valovi so jih metali sem ter tja. Učence je bilo zelo strah. Potem pa kar naenkrat zagledajo nekoga, ki hodi po vodi in prihaja proti njim. Od strahu so na vse grlo kričali, saj niso vedeli, kaj pravzaprav vidijo.

»Ne bojte se!« jim je zaklical Jezus. »Jaz sem.« Učenci pa še kar niso mogli verjeti. Zato se je oglasil Peter: »Če si to res ti, Gospod, mi reci, naj grem po vodi k tebi.« In Jezus mu je odgovoril: »Prav, pa pridi!« Peter je stopil z ladje in zakoračil po vodi. Potem pa se je prestrašil in se začel potapljati, toda Jezus ga je rešil.

Pozneje nekoč je Jezus spet nasitil tisoče ljudi. Takrat je to storil s sedmimi hlebi in nekaj ribicami. In spet so se vsi najedli. Ali ni čudovito, kako je Jezus skrbel za ljudi? Ko bo vladal kot Božji kralj, nam za nobeno stvar več ne bo treba skrbeti.