Biblijska knjiga številka 63: 2. Janezovo

Napisal: apostol Janez

Kraj nastanka: Efez ali kje blizu

Čas nastanka: ok. 98. n. š.

1. Komu bi bilo lahko Drugo Janezovo pismo namenjeno?

JANEZOVO drugo pismo je resda kratko (lahko bi ga bili napisali na en sam kos papirusa), zato pa je vsebinsko kaj polno. Naslovljeno je na ,izvoljeno gospo in njene otroke‘. Ker je v tistem času beseda »Kyria« (»gospa« po grško) lahko pomenila tudi lastno ime, so nekateri biblicisti mnenja, da je Janez pismo naslovil pač na žensko s tem imenom. Po mnenju drugih pa je Janez takrat pisal kaki krščanski občini in jo naslovil z »izvoljena gospa«. To bi prav lahko naredil zato, da bi zbegal preganjalce. V tem primeru bi bili torej pozdravi ,otrok tvoje sestre‘, ki jo omenja v zadnji vrstici, v resnici pozdravi članov neke druge občine. Drugo pismo torej vsekakor ni bilo mišljeno, da bi bilo tako splošno kakor prvo, saj je bilo očitno namenjeno bodisi eni osebi bodisi točno določeni občini. (V. 1)

2. a) Kateri dokazi kažejo na to, da je Drugo Janezovo pismo napisal apostol Janez? b) Kaj navaja na misel, da je pismo nastalo okoli 98. n. š. v Efezu ali kje blizu, in kaj govori v prid njegove pristnosti?

² Ni tudi vzroka, da bi dvomili, da tega pisma nemara ni napisal Janez. Pisec namreč o sebi pravi, da je »starešina« oziroma »starejši« (NW). Pridevek Janezu prav gotovo ustreza, in to ne le zaradi njegove priletnosti, ampak tudi zato, ker je bil kot eden izmed »stebrov« (Gal. 2:9) in kot zadnji še živi apostol resnično »starešina« v krščanski občini. Bil je vsem dobro znan, tako se mu bralcem ni bilo treba še kako dodatno opisovati. Na njegovo avtorstvo opozarjajo tudi slogovne podobnosti s prvim pismom in z Janezovim evangelijem. Tako kakor pri prvem se tudi za drugo pismo zdi, da je nastalo okoli 98. n. š. v Efezu ali tam kje blizu. V zvezi z Drugim in Tretjim Janezovim pismom McClintock-Strongova Cyclopedia pojasnjuje: »Ker sta si poslanici na splošno zelo podobni, lahko domnevamo, da je [Janez] obe napisal in poslal iz Efeza, kmalu za prvo. V obeh naobrača načela, ki jih sicer v polnem postavlja že v prvi poslanici, na posamezen primer vedenja v praksi.« * V prid pristnosti tega pisma povejmo, da ga je navajal Irenej (drugo stoletje), priznaval pa ga je tudi Klemen Aleksandrijski, njegov sodobnik. * Janezova pisma navaja tudi Muratorijev fragment.

3. Zakaj je Janez napisal to pismo?

³ Tako kot pri Prvem je tudi pri tem Janezovem pismu razlog za njegov nastanek isti: silovit napad krivih učiteljev na krščansko vero. Janez hoče bralce pred takšnimi ljudmi posvariti, tako da bi jih znali prepoznati in se jih ogibati, zato pa vedno hoditi v resnici in vzajemni ljubezni.

VSEBINA DRUGEGA JANEZOVEGA PISMA

4. Zakaj točno Janez naslovljence opominja, naj si skazujejo ljubezen in kako je treba ravnati s tistimi, ki se oddaljujejo od Kristusovega nauka?

⁴ Ljubite drug drugega; zavračajte odpadnike (v. 1–13). Potem ko Janez ,izvoljeno gospo in njene  otroke‘ z iskreno ljubeznijo pozdravi v resnici, izrazi veselje, ker je bil zvedel, da nekateri izmed njih hodijo v resnici, tako kot je zapovedal Oče. Nato pa jih prosi, naj si skazujejo ljubezen tako, da živijo po Božjih zapovedih. V svet je namreč prišlo veliko zapeljivcev in antikristov, ki ne priznavajo, da je Jezus Kristus prišel v telesu. Kdor se oddaljuje od Kristusovega nauka, nima Boga, kdor pa se nauka drži, »ima Očeta in Sina«. Nikogar, ki ne prinaša tega nauka, ne bi smeli sprejemati v hišo, še pozdravljati ga ne bi smeli. Janez bi jim sicer lahko še veliko napisal, vendar upa, da pride k njim in se pogovori z njimi iz oči v oči; tako bo njihovo veselje »popolno«. (V. 9, 12)

ZAKAJ KORISTNA

5. a) Do česa je podobno kakor danes prišlo v Janezovih časih? b) S čim lahko tudi mi spričujemo, da tako kakor Janez cenimo občinsko enotnost?

⁵ Kaže, da so bili v Janezovih dneh, tako kakor v sodobnih časih, ljudje, ki se niso zadovoljili z jasnimi in preprostimi Kristusovimi nauki. Hoteli so nekaj več, nekaj, kar bi streglo njihovemu jazu, nekaj, kar bi jih povzdignilo in postavilo na raven posvetnih filozofov; v tem sebičnem pehanju so bili pripravljeni celo okužiti in razcepiti krščansko občino. Janezu pa je veliko pomenilo ravno občinsko skladno sožitje, oprto na ljubezen in pravi nauk v edinosti z Očetom in Sinom. Tudi mi naj bi enako cenili občinsko enotnost in celo zavračali druženje in pozdravljanje s tistimi, ki odpadejo zaradi naukov, ki se oddaljujejo od tega, kar smo prejeli po navdihnjenem Svetem pismu. Če bomo vedno hodili po Božjih zapovedih in bomo do kraja uživali vse veselje v pravem krščanskem tovarištvu, potem bodo z nami prav gotovo tudi »milost, usmiljenje in mir, ki prihajajo od Boga Očeta in od Očetovega Sina Jezusa Kristusa, v resnici in ljubezni«. (V. 3) Janezovo drugo pismo pač podčrtava ravno blaženost takšne krščanske enosti.

[Podčrtni opombi]

[Preučevalna vprašanja]