Študije o navdihnjenem Svetem pismu v času in prostoru

Študija številka 2: Čas in Sveto pismo

Oris časovnih merskih enot, ki jih nahajamo v Bibliji, koledarji v splošni rabi, datumska osišča za Biblijo in nekaj zanimivih drobtinic v zvezi s »tokom časa«.

1., 2. Kaj je nekoč o času napisal Salomon in kaj bi morali spričo hitrobežnosti časa delati z njim?

ČLOVEKU se zavest o minevanju časa vsiljuje na vsakem koraku. Z vsakim pomikom urinih kazalcev se namreč tudi človek pomakne za korak naprej skozi čas. Zato je moder, kdor zna čas s pridom izrabljati. Tako kot je nekoč napisal kralj Salomon: »Vse ima svoj čas in vsak opravek ima svojo uro pod nebom: Je čas rojstva in čas umiranja; čas, da se sadi, in čas, da se vsajeno izruva; čas ubijanja in čas ozdravljanja, čas podiranja in čas zidanja. Je čas jokanja in čas smejanja.« (Prid. 3:1–4) Kako čas beži! Običajnih 70 let življenja je vse premalo, da bi človek zbral obilico znanja in se naužil vseh drugih dobrot, ki jih Jehova naklanja človeku na tej naši zemlji. »On dela vse lepo ob svojem času; tudi večnost jim je položil v srce, samo da človek dela, ki ga je Bog napravil, ne more doumeti od začetka do konca.« (Prid. 3:11; Ps. 90:10)

² Jehova sam živi v časovni večnosti. Svoja stvarjenja pa se mu je zdelo prav naravnati v tok časa. Minevanja časa se tako docela zavedajo tudi angeli v nebesih, celo z upornim Satanom vred. (Dan. 10:13; Raz. 12:12) O človeštvu pa piše: »Čas in naključje zadeva njih vse.« (Prid. 9:11) Zato blagor človeku, ki ob vsem drugem vsak čas misli tudi na Boga in ki vedno z veseljem zajema od ,živeža o pravem času‘, s katerim nas zalaga Bog! (Mat. 24:45)

3. Kaj imata čas in prostor skupnega?

³ Čas teče enosmerno. Živ človek ne ve povedati, kaj čas je, pa čeprav je ta nekaj tako občečloveškega. Čas je neobsegljiv, tako kot prostor. Nihče ne zna razložiti, kje se je tok časa začel, niti kam pelje. Vse to pač sodi v Jehovovo brezmejno vednost, on je namreč, kot piše, Bog »od vekov na veke [od nedoglednosti do nedoglednosti, NW]«. (Ps. 90:2)

4. Kaj lahko rečemo o pomikanju časa?

⁴ Čas pa ima tudi nekatere značilnosti, ki jih laže razumemo. Tako lahko na primer merimo hitrost, s katero čas na videz teče. Potem to, da se čas giblje samo v eno smer. Tako kot promet po enosmerni ulici namreč tudi čas nezadržno teče samo v eni smeri – vedno le naprej in naprej. Naj se čas pomika naprej s kakršno si že bodi hitrostjo, se ga pač ne da prestaviti v vzvratni tek. Mi tako živimo v trenutni sedanjosti. Vendar je ta zdajšnjost v nenehnem gibanju, kar naprej se odmika v preteklost. Nič je ne ustavi.

5. Zakaj smemo reči, da si preteklost ali pridobimo ali pa jo zgubimo?

⁵ Preteklost. Preteklost je minulo, je zgodovina, ki se je ne da še enkrat zavrteti. Priklicati preteklost nazaj  ni nič bolj mogoče, kot če bi hoteli doseči, da bi se slap usipal navkreber ali da bi puščica švistnila nazaj k loku, ki jo je sprožil. S svojimi zmotami tako puščamo v toku časa raze, ki jih more izbrisati edino Jehova. (Iza. 43:25) Prav tako pa se v času ovekovečujejo tudi človekova minula dobra dejanja, po katerih se »daje človeku povračilo [se mu bodo povrnila, NW]«, namreč z blagoslovom od Jehova. (Preg. 12:14; 13:22) Preteklost si ali pridobimo ali pa jo izgubimo. Nadzorovati je ne moremo več. O hudobnih denimo piše: »Zakaj kakor trava se bodo naglo posušili, kakor nežno zelenje bodo zveneli!« (Ps. 37:2)

6. V čem je s prihodnostjo drugače kot s preteklostjo in za kaj naj bi nam v zvezi z njo najbolj šlo?

⁶ Prihodnost. S prihodnostjo je drugače. Ta nam vseskozi priteka naproti. Tako lahko po Božji Besedi prepoznavamo ovire, ki se nam valijo na pot in jih dočakamo pripravljeni. Lahko si nabiramo »zaklade v nebesih«. (Mat. 6:20) Teh zakladov tok časa pač ne bo odplaknil. Ne bodo nam skopneli, obdržali se bodo vso večno, blagoslovljeno prihodnost. Veliko pa nam je do tega, da bi čas rabili res po pameti, ker se to navezuje na to prihodnost. (Efež. 5:15, 16)

7. Katere časovne kazalce je človeku dal Jehova?

⁷ Kazalci časa. Dandanašnji nam čas kažejo vse mogoče ure. Ti kazalci časa nam rabijo kot nekakšna ravnila, da z njimi merimo čas. Nekako tako je tudi Jehova, Stvarnik, pognal v tek orjaške časomere – zemljo, ki se vrti okrog svoje osi, mesec, ki kroži okrog zemlje, ter sonce – tako da se lahko človek s svojega opazovališča na zemlji natanko pouči o času. »In Bog je govoril: ,Na nebesnem prostranstvu naj nastanejo luči, da bodo ločile dan od noči, in naj rabijo za znamenja in letne čase, za dneve in za leta.‘« (1. Mojz. 1:14, NW) Tako se ta množica nebesnih teles, ki tvori velik del našega predmetnega sveta z medsebojno prepletenimi smotri, giblje po svojih popolnih krožnicah ter brez konca in pomote meri enosmerni tek časa.

8. S katerimi različnimi pomeni nastopa v Bibliji beseda »dan«?

⁸ Dan. Beseda »dan« nastopa v Bibliji s kar nekaj različnimi pomeni, tako kot nam sicer tudi danes pomeni marsikaj. Tako na primer zemlja s tem, da se enkrat docela zavrti okrog svoje osi, odmerja najprej 24-urni dan. V tem pomenu je en dan sestavljen iz dneva in noči, skupaj torej iz 24 ur. (Jan. 20:19) Vendar je dan tudi čas svetlobe, ki navadno traja okrog 12 ur. »In Bog je imenoval svetlobo dan in temo je imenoval noč.« (1. Mojz. 1:5) Iz tega dobimo časovni têrmin »noč«, se pravi razdobje, ki navadno obsega kakih 12 ur teme. (2. Mojz. 10:13) Spet drug pomen je, kadar z besedo »dan/dnevi« besedilo meri na časovni izsek, ki poteka hkratno z življenjem kake ugledne osebnosti. Tako je na primer Izaija dobil svoje videnje »v dneh Ozija, Jotama, Ahaza in Ezekija« (Iza. 1:1), drugje pa beremo tudi o preroškem pomenu Noetovih in Lotovih dni. (Luka 17:26–30, NW) Še en tak primer raztegljive oziroma prenesene rabe besede »dan« je pri Petru, ki pravi, da je »pred Gospodom [. . .] en dan kakor tisoč let«. (2. Pet. 3:8) V pripovedi Prve Mojzesove knjige pa stvarjenjski dan pomeni še precej daljše obdobje – namreč cela tisočletja. (1. Mojz. 2:2, 3; 2. Mojz. 20:11) Konkretni pomen besede »dan« torej nakazuje biblijsko sobesedilo.

9. a) Odkod izvira delitev dneva na 24 ur po 60 minut? b) Katera časovna določila omenjajo Hebrejski spisi?

⁹ Ura. Navada, da dan delimo na 24 ur, poteka iz Egipta. Naša novoveška delitev ure na 60 minut pa izvira iz babilonske matematike, ki je izhajala iz šestdesetiškega številskega sistema (temeljila je torej na številu 60). Hebrejski spisi delitve na ure ne omenjajo. * Dneva namreč ne delijo na točno določene ure, marveč si za časovna določila jemljejo izraze, kot so na primer »jutro«, »poldan«, »opoldne« in »večerni čas«. (1. Mojz. 24:11; 43:16; 5. Mojz. 28:29; 1. kra. 18:26) Noč pa so takrat delili na tri dobe, ki so jim rekli »nočne straže« (Ps. 63:7, v NW 6), od katerih Biblija dvema prideva vsaki svoje izrecno ime, namreč »srednja [srednja nočna, NW] straža« (Sodn. 7:19) in ,jutranja straža‘. (2. Mojz. 14:24; 1. Sam. 11:11)

10. Kako so Judje šteli ure v Jezusovem času in kako si lahko s tem znanjem pomagamo pri določanju časa Jezusove smrti?

¹⁰ Pač pa »uro« pogosto omenjajo Krščanski grški spisi. (Jan. 12:23; Mat. 20:2–6) Ure so namreč šteli od sončnega vzhoda oziroma od okrog 6^h. Biblija recimo omenja »tretjo uro«, kar bi bilo torej približno ob 9^h. »Šesto uro« omenja kot čas, ko je ob Jezusovem pribitju na kol legla tema na Jeruzalem, kar bi bilo po naše opoldne, ob 12^h. Jezus, kot pravi, pa je na mučilnem kolu izdihnil »okrog devete ure«, se pravi okrog 15^h. (Mar. 15:25; Luka 23:44; Mat. 27:45, 46) *

11. Koliko časa je že v navadi uporabljati »teden« za časovno mersko enoto?

¹¹ Teden. Že v davni zgodovini je začel človek šteti dneve v sedmernih ciklusih. V tem se je zgledoval po svojem Stvarniku, ki je svojih šest stvarjenjskih dni okronal s sedmo dobo, ki ji tudi pravi dan. V ciklusih po sedem je štel dneve že Noe. »Teden«  po hebrejsko dobesedno sploh pomeni sedmerno enoto ali dobo. (1. Mojz. 2:2, 3; 8:10, 12; 29:27)

12. Kaj je lunarni mesec in v čem se razlikuje od naših novoveških mesecev?

¹² Lunarni meseci. Biblija govori o »lunarnih mesecih«. (2. Mojz. 2:2; 5. Mojz. 21:13; 33:14; Ezd. 6:15; vse glej NW.) Naši novoveški meseci pa niso lunarni, ker jih pač ne določamo po mesecu. So le poljubno določene dvanajstine sončnega leta. Lunarni mesec pa je mesec, ki ga določamo po mlaju. Luna ima namreč štiri mene in te skupaj tvorijo po eno lunacijo, ki traja povprečno 29 dni, 12 ur in 44 minut. Treba si je le pogledati mesečev lik in že vemo, katerega dne v lunarnem mesecu približno smo.

13. Kako je bil potop tudi časovno natančno zabeležen?

¹³ Noe se, kot kaže, ni strogo držal lunarnih mesecev, ampak je očitno beležil dogodke po 30-dnevnih mesecih. Iz ladijskega dnevnika, ki ga je pisal na barki, bi torej sledilo, da so potopne vode naraščale na zemlji pet mesecev ali »sto petdeset dni«. Zemlja pa se je osušila čez 12 mesecev in 10 dni, in takrat so potniki v barki šele mogli priti na plan. Ti zgodovinsko prelomni dogodki so torej časovno natančno zabeleženi. (1. Mojz. 7:11, 24; 8:3, 4, 14–19)

14. a) Kako je Jehova poskrbel za letne čase? b) Koliko časa se bo obstoječi red letnih časov še obdržal?

¹⁴ Letni časi. Ko je Jehova pripravljal zemljo za prebivanje, je bil tako moder in dobrotljiv, da je poskrbel tudi za letne čase. (1. Mojz. 1:14, NW) Ti so posledica nagnjenosti ali nagiba zemeljske osi pod kotom 23,5° glede na ravnino zemljine poti okrog sonca. Zaradi tega je namreč najprej južna polobla, čez šest mesecev pa severna polobla za toliko in toliko nagnjena proti soncu, vmes pa se lepo po vrsti zamenjajo letni časi. To menjavanje letnih časov potem ustvarja tolikšno pestrost in raznolikost na svetu, hkrati pa uravnava tudi setvene in žetvene čase. In ta red menjavanja in kontrastnosti letnih časov se bo, kot nam zagotavlja Božja Beseda, obdržal za vse večne čase. »Dokler bo zemlja, ne preneha odslej setev in žetev, mraz in vročina, poletje in zima, dan in noč.« (1. Mojz. 8:22)

15., 16. a) Kako lahko deževni letni čas v Obljubljeni deželi še nadalje delimo? b) Opišite deževne čase v povezavi s poljedelskimi opravili.

¹⁵ Sicer pa lahko leto v Obljubljeni deželi delimo kar na deževni in na sušni letni čas. Nekako od srede aprila do srede oktobra namreč tam ne pade kaj prida dežja. Deževno obdobje pa lahko nadalje delimo na zgodnje ali »jesensko« deževje (oktober–november), na izdatno zimsko deževje s hladnejšim vremenom (december–februar) in na pozno ali »spomladansko« deževje (marec–april). (5. Mojz. 11:14, NW; Joel 2:23) Te delitve so pač le približki, dobe se namreč zaradi različnih podnebnih tipov v različnih predelih dežele deloma prekrivajo. Sicer pa velja, da zgodnje deževje tu dodobra razmoči suha tla, zato je oktobrsko-novembrski čas vedno čas »oranja« in »setve«. (2. Mojz. 34:21; 3. Mojz. 26:5) Nič nenavadnega ni, če med močnim zimskim deževjem od decembra do februarja pade tudi sneg, januarja in februarja pa pade temperatura na višjih nadmorskih legah včasih tudi pod zmrzišče. Biblija tako na primer pripoveduje, kako je Banaja, eden izmed Davidovih junakov, ubil leva »ob snežnem dnevu«. (2. Sam. 23:20).

¹⁶ Marec in april (približno takrat kot hebrejska meseca nisan in ijar) pa sta meseca »spomladanskega dežja«. (Zah. 10:1, NW) To je pozni dež, potreben zato, da se jesenski posevki dodobra napijejo vlage, kar potem zagotavlja dobro letino. (Ozej 6:3; Jak. 5:7) To je prav tako čas zgodnje žetve, zato je Bog Izraelu tudi zapovedal, naj prvino požetega darujejo 16. nisana. (3. Mojz. 23:10; Ruta 1:22) Je pa tudi čas prelestnosti in veselja. »Cvetlice so se prikazale v deželi, čas petja se je približal in grlice glas se sliši v naši krajini. Smokva poganja svoje sadove, cvetje vinske trte je zadišalo.« (Vis. pesem 2:12, 13)

17. a) S čim se napajajo posevki v sušni dobi? b) Oglejte si razpredelnico »Izraelsko leto« in porazdelite leto po letnih časih, obravnavanih v odstavkih 15–17. c) Kdaj je bila zgodnja žetev, kdaj žetev žita in kdaj čas za obiranje sadja ter kateri prazniki so se prekrivali s temi opravili?

¹⁷ Nekako sredi aprila potem pritisne sušni letni čas. Skoraj ves ta čas, še zlasti na priobalnih ravnicah in na zahodnih gorskih pobočjih, pa poletne posevke še vedno napaja obilna rosa. (5. Mojz. 33:28) Maja tod žanjejo žito, in ravno za konec tega meseca so tod obhajali tudi praznik tednov (binkošti). (3. Mojz. 23:15–21) Potem, ko se že otopli in se tla osušijo, dozori grozdje po trtah in na vrsti je trgatev; za grozdjem potem oberejo še drugo poletno sadje, na primer olive, dateljne in fige. (2. Sam. 16:1) Ob koncu sušne dobe in z začetkom zgodnjega deževja so vsi pridelki že pospravljeni s polj, in takrat (nekako na začetku oktobra) so prirejali šotorski praznik. (2. Mojz. 23:16; 3. Mojz. 23:39–43)

18. a) Zakaj je pomen hebrejske besede za »leto« kar pravšen? b) Kaj je glede na zemljo pravo sončno leto?

¹⁸ Leto. Tako z našo študijo časa v Bibliji prihajamo že do izraza »leto«. Tega omenjajo že vse od začetka človeške zgodovine. (1. Mojz. 1:14) Hebrejska beseda za »leto«, šanáh, poteka iz korena, ki pomeni »ponoviti/ponavljati (se); narediti še enkrat«, in tako meri na takšno ali drugačno časovno cikličnost. Ime je bilo torej kar pravšnje, ker se je z vsakim letom ciklus letnih časov spet ponovil. Sicer pa je eno zemeljsko leto čas, ki ga zemlja rabi, da opravi popolno revolucijo ali pot okrog sonca. Mi na zemlji to pot opravimo natančno v 365 dneh, 5 urah, 48 minutah  in 46 sekundah ali nekako v 365 dneh in četrt. Temu pravimo pravo sončno leto.

19. a) Kako so šteli leta v staroveških biblijskih časih? b) Kakšno »sveto leto« je pozneje odredil Jehova?

¹⁹ Biblijska leta. Po starem biblijskem štetju je leto potekalo od jeseni do jeseni. To je bilo še zlasti prikladno poljedelskemu načinu življenja, ker se je tako leto začenjalo z oranjem in setvijo blizu prvega dela našega oktobra in se končevalo z žetvenim spravilom pridelkov. Noe je na primer leto štel, kot da se je začelo jeseni. Zabeležil je, da se je potop začel »drugega meseca«, kar bi se torej ujemalo z drugo polovico oktobra in prvo polovico novembra. (1. Mojz. 7:11, podčrtna opomba v NW) Še dandanes mnoga ljudstva na zemlji začenjajo novo leto jeseni. Ob eksodu iz Egipta, leta 1513 pr. n. š., pa je Jehova odredil, naj bo Judom od takrat naprej »začetek mesecev« abib (nisan), tako da so zdaj imeli še sveto leto, ki pa je potekalo od pomladi do pomladi. (2. Mojz. 12:2) Vendar pa se Judje v našem času držijo svetnega ali civilnega leta, ki se začenja jeseni in ima za prvi mesec tišri.

20. Kako so lunarno leto izravnavali s sončnim, in kaj so lunisolarna leta?

²⁰ Lunisolarno leto. Vse do Kristusovega časa je večina narodov za štetje časa uporabljala lunarna leta, pri tem pa so si na vse mogoče načine pomagali, da so leto kolikor toliko izravnavali s sončnim letom. Običajno lunarno leto z 12 lunarnimi meseci šteje 354 dni, vsak mesec pa po 29 ali 30 dni, pač glede na vsakokratni nastop mlaja. Torej je lunarno leto za kakih 11 dni in četrt krajše od pravega sončnega leta, ki ima 365 1/4 dneva. Hebrejci pa so se držali lunarnega leta. Kako natanko so to leto sproti usklajevali s sončnim letom in hkrati z letnimi časi, Biblija ne razlaga, vsekakor pa so mu morali po potrebi vrivati dodatne ali interkalarne mesece. Metodo takšnih vrinjenih mesecev so potem v petem stoletju pr. n. š. poenotili v metonični ciklus, kot mu rečemo danes. Po njem so vmesni mesec dodajali sedemkrat vsakih 19 let; v judovskem koledarju so ga dodajali za 12. mesecem, adarjem, in mu rekli kar ve-adar ali »drugi adar«. Ker so lunarni koledar tako usklajali s soncem, pravimo takšnim letom z 12 ali 13 meseci lunisolarna leta.

21. a) Kaj je julijanski koledar? b) Zakaj je gregorijanski koledar natančnejši?

²¹ Julijanski in gregorijanski koledar. Koledar je sistem, po katerem letu določamo stalni začetek, dolžino in podredne enote in te enote hkrati urejamo po določenem zaporedju. Da bi si Rimljani končno začeli naravnavati čas po sončnem in ne več po lunarnem letu, je Julij Cezar 46. pr. n. š. uvedel julijanski koledar. Ta koledar pozna 365 dni v letu, le da se mu vsako četrto (prestopno) leto doda po en dan, tako da takrat skupaj znaša 366 dni. Sčasoma pa so ugotovili, da je leto po julijanskem koledarju v resnici za dobrih 11 minut daljše od pravega sončnega leta. V 16. stoletju n. š. je ta razlika znašala že celih deset dni. Tako je 1582. leta papež Gregor XIII. ta koledar rahlo priredil in ustanovil to, čemur danes pravimo gregorijanski koledar. S papeško bulo je namreč iz leta 1582 izpustil deset dni, tako da je takoj za 4. oktobrom prišel že kar 15. oktober. Gregorijanski koledar prav tako določa, da se stoletij, nedeljivih s 400, ne šteje za prestopna leta. Tako bo na primer leto 2000 prestopno leto, leto 1900 pa to ni bilo, ker število 1900 pač ni deljivo s 400. V večjem delu sveta je zdaj v splošni rabi ravno gregorijanski koledar.

22., 23. Koliko časa traja preroško leto?

 ²² Preroško »leto«. V biblijskih prerokovanjih je beseda »leto« nemalokrat rabljena tudi v prav posebnem pomenu, namreč enakovredno dobi 12 mesecev s po 30 dnevi, skupaj torej v dolžini 360 dni. Naj tukaj navedemo, kaj k Ezekijelu 4:5, 6 meni neki strokovnjak: »Vsekakor moramo predpostaviti, da je Ezekijel poznal tudi leto, ki je imelo 360 dni. To ni ne pravo sončno ne lunarno leto. Je le nekakšen letni ,povpreček‘, v katerem ima vsak mesec po 30 dni.« *

²³ Preroškemu letu pravi Biblija tudi »čas«, in če dobro premislimo Razodetje 11:2, 3 in 12:6, 14, bomo ugotovili, da en »čas« šteje za 360 dni. V prerokovanjih je leto tu in tam simbolično predstavljeno tudi kot »dan«. (Ezek. 4:5, 6)

24. Odkod so mnoga staroveška ljudstva začenjala štetje?

²⁴ Ničtega leta ni. Staroveška ljudstva, med drugim tudi učeni Grki, Rimljani in Judje, niso poznala pojma ničtega števila. Zanje se je vsakršno štetje začenjalo od ena. Kar pomislite: ko ste se v šoli učili rimske števnike (I, II, III, IV, V, X itn.), ali ste vzeli tudi številko za nič? Niste je, zato ker je Rimljani niti niso imeli. In ker Rimljani števila nič torej niso uporabljali, se naše štetje ni začelo z letom nič, temveč z 1 n. š. Zato so tudi začeli govoriti o številski vrstilnosti, na primer o prvem (1.), drugem (2.), tretjem (3.), desetem (10.) ali stotem (100.). V sodobni matematiki pa si vse predstavljamo, kot da se začenja od ničte vrednosti ali od nič. Nič oziroma ničlo so si menda izmislili šele Hindujci.

25. V čem se vrstilni števniki razlikujejo od glavnih?

²⁵ Zato moramo vedno, kadar delamo z vrstilnimi števniki, najprej odšteti ena; tako šele dobimo célo število. Na primer: če govorimo o tem in tem letu v 20. stoletju n. š., ali to pomeni, da je do takrat minilo že celih 20 stoletij? Ne, to pomeni, da je minilo 19 celih stoletij in še toliko in toliko let. Za izražanje celih števil namreč uporablja Biblija, prav tako kot sodobna matematika, glavne števnike, na primer 1, 2, 3, 10 in 100. Tem tudi pravimo »cela števila«.

26. Kako bi izračunali a) leta, ki so minila od 1. oktobra 607 pr. n. š. do 1. oktobra 1914 n. š.; b) 2520 let od 1. oktobra 607 pr. n. š.?

²⁶ Ker se torej naše štetje ni začelo z letom nič, marveč z letom 1 n. š., koledar za leta pred našim štetjem pa ni štel let nazaj od leta nič, ampak se je začel z 1 pr. n. š., je številka za katerokoli letnico pravzaprav vrstilni števnik. To se pravi, da 1990 n. š. v resnici pomeni 1989 celih let od začetka našega štetja, datum 1. julij 1990 pa pomeni 1989 let in pol od začetka našega štetja. Isto načelo velja pri datumih pr. n. š. Da bi torej izračunali, koliko let je minilo od 1. oktobra 607 pr. n. š. do 1. oktobra 1914 n. š., moramo 1913 letom (s pribitkom prvih devetih mesecev naslednjega leta) prišteti 606 let (s pribitkom zadnjih treh mesecev prejšnjega leta), in dobili bomo 2519 let (s pribitkom 12 mesecev), torej 2520 let. Ali pa če bi hoteli izračunati, kateri datum pride 2520 let po 1. oktobru 607 pr. n. š., se moramo spet spomniti, da je 607 vrstilni števnik – da v resnici pomeni 606 celih let – in da moramo zato, ker ne štejemo od 31. decembra 607 pr. n. š., ampak od 1. oktobra 607 pr. n. š., k 606 prišteti še tri mesece s konca 607. leta pr. n. š. Zdaj pa odštejemo 606 1/4 od 2520 let. Ostane nam 1913 3/4. To pa pomeni, da z 2520 leti od 1. oktobra 607 pr. n. š. sežemo 1913 let in tri četrt v naše štetje: s 1913 celimi leti pridemo na začetek 1914. n. š., z dodatnih tri četrt leta pa pristanemo na 1. oktobru 1914 n. š. *

27. Kaj so datumska osišča in zakaj so tako zelo pomembna?

²⁷ Datumska osišča. Zanesljiva biblijska kronologija sloni na nekaterih datumskih osiščih. Takšno osišče je namreč koledarsko leto ali datum v zgodovini, pri katerem imamo vse razloge za to, da ga jemljemo za gotovega, in ki se hkrati ujema s kakim dogodkom, ki ga Biblija izrecno beleži. Ta časovna točka nam je potem lahko za izhodišče, po katerem lahko z gotovostjo lociramo na koledarju kako zaporedje biblijskih dogajanj. Brž ko je torej to datumsko osišče zatrdno določeno, lahko po sledi natančnih zapiskov v sami Bibliji, na primer po navedbah življenjske dobe kakih ljudi ali po vladarski dobi kraljev, računamo od tega datuma naprej oziroma nazaj. Tako si lahko pri datiranju mnogih biblijskih dogodkov od te zakoličene izhodiščne točke naprej pomagamo že kar z zanesljivo znotrajbiblijsko kronologijo.

28. Katero datumsko osišče nam je na voljo za Hebrejske spise?

²⁸ Datumsko osišče za Hebrejske spise. Eden takšnih pomembnih dogodkov, ki ga beležita tako Biblija kot svetna zgodovina, je čas, ko so Medijci in Perzijci pod Cirom zavzeli mesto Babilon. Biblija ta dogodek beleži v Danijelovi knjigi 5:30. Razni zgodovinski viri (med drugim Diodor, Afrikanus, Evzebij, Ptolemej in babilonske ploščice) govorijo za to, da je Kir zavzel Babilon 539. pr. n. š. Mesec in dan, ko je mesto padlo, navaja Nabonidova kronika (vendar brez letnice). Svetni kronologi so tako padec Babilona postavili na 11. oktober 539 pr. n. š. po julijanskem oziroma na 5. oktober istega leta po gregorijanskem koledarju. *

29. Kdaj je Cir objavil svojo odredbo in kaj je ta omogočila?

²⁹ Cir je po zavzetju Babilona že v prvem letu vladanja nad pokorjenim Babilonom razglasil slovito  odredbo, s katero je Judom dovoljeval vrnitev v Jeruzalem. Glede na biblijski zapis je bila ta odredba najverjetneje izdana proti koncu 538. pr. n. š. ali proti pomladi 537. pr. n. š. Tako bi namreč Judje imeli dovolj možnosti, da znova poselijo domovino in pridejo »sedmi mesec«, se pravi tišrija ali okrog 1. oktobra 537 pr. n. š., v Jeruzalem obnovit Jehovovo čaščenje. (Ezd. 1:1–4; 3:1–6) *

30. Po čem za datumsko osišče Krščanskih grških spisov določamo leto 29 n. š.?

³⁰ Datumsko osišče za Krščanske grške spise. Osiščni datum za Krščanske grške spise določa leto, ko je Tiberij Cezar nasledil cesarja Avgusta. Avgust je umrl 17. avgusta 14 n. š. (po gregorijanskem koledarju); Tiberija pa je rimski senat imenoval za cesarja 15. septembra 14 n. š. Lukov evangelij 3:1, 3 navaja, da je Janez Krščevalec začel streči 15. leta Tiberijevega vladanja. Če so leta šteli od Avgustove smrti, je 15. leto potekalo od avgusta 28 n. š. do avgusta 29 n. š. Če pa so jih šteli od takrat, ko je senat Tiberija imenoval za cesarja, je to leto teklo od septembra 28 n. š. do septembra 29 n. š. Kmalu po tistem se je prišel Jezus, ki je bil kakih šest mesecev mlajši od Janeza Krščevalca, krstit, namreč ko je bil »star okrog trideset let«. (Luka 3:2, 21–23; 1:34–38) To se ujema s prerokovanjem iz Danijela 9:25, da bo namreč od »časa, ko izide beseda, da se zopet pozida Jeruzalem« z obzidjem, do Mesijevega nastopa minilo 69 »tednov« (preroških tednov po 7 let, skupaj torej 483 let). (Dan. 9:24, podčrtna opomba v NW) To ,besedo‘ je objavil Artakserks (Longimanus) 455. pr. n. š., udejanjil pa jo je Nehemija v Jeruzalemu v drugi polovici istega leta. In 483 let pozneje, v drugi polovici 29. n. š., je bil Jezus, ko ga je namreč Janez krstil, tudi res maziljen s svetim duhom od Boga in je tako postal Mesija ali Maziljenec. To, da se je Jezus krstil in začel streči ravno v drugi polovici tega leta, se prav tako sklada s prerokovanjem, da bo »v polovici tedna« let (ali čez tri leta in pol) iztrebljen. (Dan. 9:27) Ker pa je umrl spomladi, se je torej njegova triinpolletna strežba morala začeti na jesen 29. n. š. * Mimogrede, tadva dokaza izpričujeta tudi to, da se je Jezus rodil jeseni 2. pr. n. š., ker Lukov evangelij 3:23 pač navaja, da je bil Jezus ob začetku svojega dela star okrog 30 let. *

31. a) Zakaj se zdi, da čas mineva različno hitro? b) Katero prednost imajo zato mladi?

³¹ Kako gre čas vse hitreje. Star angleški pregovor pravi, da »mleko nikoli ne prekipi, kadar paziš nanj«. In res, kadar na čas pazimo, se ga zavedamo, kadar čakamo, da se bo kaj zgodilo, nam mineva počasi kot le kaj. Če pa smo zaposleni, če imamo s tem, kar delamo, polne roke dela in nas to tudi zanima, se nam v resnici zdi, da »čas beži«. Starejšim se sploh zdi, da jim čas mineva veliko hitreje kot pa mladim in otrokom. Zakaj je tako? Pomislimo: če življenju enoletnika primaknemo eno leto, je to zanj 100 odstotkov več življenjske izkušnje. Če pa navržemo eno leto življenju 50-letnika, sta to zanj le 2 odstotka več. Otroku se leto zdi kaj dolga doba. Starejši, če je le zaposlen in krepkega zdravja, pa ugotavlja, da mu leta po vsem videzu tečejo čedalje hitreje. Takrat šele zares doumeva Salomonov izrek: »Nič ni novega pod soncem.« Mladih pa se še vedno držijo na videz počasna, osebnostno oblikovalna leta. Naj jim torej ta leta sredi pridobitništvu vdanega sveta nikar ne postanejo za »obtežitev duha«, raje naj jih s pridom porabijo v kopičenju bogatih bogovdanostnih izkušenj. To je pravi čas za Salomonove nadaljnje besede: »Zato se spominjaj svojega Stvarnika v dnevih svoje mladosti, preden pridejo hudi dnevi in se približajo leta, o katerih porečeš: ,Niso mi všeč!‘« (Prid. 1:9, 14; 12:1)

32. Kako bodo nemara ljudje nekoč počasi doumevali tudi to, kako na čas gleda Jehova?

³² Čas, ko bodo ljudje živeli večno. So pa pred nami še lepši časi, nekaj čisto drugega od hudih dni. Pravicoljubni ljudje, katerih ,časi so v Jehovovi roki‘, lahko zrejo večnemu življenju naproti, življenju pod vlado Božjega kraljestva. (Ps. 31:15–17, v NW 14–16; Mat. 25:34, 46) Pod tem Kraljestvom ne bo več smrti. (Raz. 21:4) Prazno pehanje, bolezen, dolgčas in ničnost bodo minili. Človeku se bo ponujala obilica mikavnega, zanimivega dela, pri katerem bo lahko izrazil vse svoje popolne zmožnosti in ki ga bo nagrajevalo s srečnim zadovoljstvom. Zdelo se mu bo, da mu leta tečejo čedalje hitreje, in gibki, vsrkljivi um se mu bo vsekdar oplajal z novimi spomini na srečne ure. Šele ko bodo minila tisočletja, bodo najbrž tudi ljudje na naši zemlji počasi doumevali, kako na čas gleda Jehova: ,V Jehovovih očeh je tisoč let ko včerajšnji dan, ki je minil.‘ (Ps. 90:4)

33. S kakšnim blagoslovom misli Jehova obdariti ljudi glede na čas?

³³ Kako veselo se je že tako, na daljavo, ozirati za blagoslovi tistega dne, ko si še iz naše človeške zdajšnjosti ogledujemo tok časa in pri tem mislimo na novi, pravični svet, ki ga obljublja Bog: »Zakaj tam daje Gospod blagoslov, življenje na veke.« (Ps. 133:3)

[Podčrtne opombe]

[Preučevalna vprašanja]

[Tabela na strani 281]

IZRAELSKO LETO

Ime meseca nisan (abib)

Ustreza mu marec–april

V svetem letu 1. mesec

V svetnem letu 7. mesec

Navedbe 2. Mojz. 13:4; Neh. 2:1

Prazniki 14. nisan pasha

15.–21. nisan praznik nekvašenih kruhkov

16. nisan darovanje prvine pridelkov

Ime meseca ijar (ziv)

Ustreza mu april-maj

V svetem letu 2. mesec

V svetnem letu 8. mesec

Navedbe 1. kra. 6:1

Ime meseca sivan

Ustreza mu maj-junij

V svetem letu 3. mesec

V svetnem letu 9. mesec

Navedbe Est. 8:9

Prazniki 6. sivan praznik tednov (binkošti)

Ime meseca tamuz

Ustreza mu junij-julij

V svetem letu 4. mesec

V svetnem letu 10. mesec

Navedbe Jer. 52:6

Ime meseca ab

Ustreza mu julij-avgust

V svetem letu 5. mesec

V svetnem letu 11. mesec

Navedbe Ezd. 7:8

Ime meseca elul

Ustreza mu avgust-september

V svetem letu 6. mesec

V svetnem letu 12. mesec

Navedbe Neh. 6:15

Ime meseca tišri (etanim)

Ustreza mu september-oktober

V svetem letu 7. mesec

V svetnem letu 1. mesec

Navedbe 1. kra. 8:2

Prazniki 1. tišri dan trobentanja

10. tišri spravni dan

15.-21. tišri šotorski praznik

22. tišri slovesni zbor

Ime meseca marhešvan (bul)

Ustreza mu oktober-november

V svetem letu 8. mesec

V svetnem letu 2. mesec

Navedbe 1. kra. 6:38

Ime meseca kislev

Ustreza mu november-december

V svetem letu 9.mesec

V svetnem letu 3. mesec

Navedbe Neh. 1:1

Ime meseca tebet

Ustreza mu december-januar

V svetem letu 10. mesec

V svetnem letu 4. mesec

Navedbe Est. 2:16

Ime meseca šebat

Ustreza mu januar-februar

V svetem letu 11. mesec

V svetnem letu 5. mesec

Navedbe Zah. 1:7

Ime meseca adar

Ustreza mu februar-marec

V svetem letu 12. mesec

V svetnem letu 6. mesec

Navedbe Est. 3:7

Ime meseca ve-adar

Ustreza mu (interkalarni mesec)

V svetem letu 13. mesec