7. poglavje

Kaj lahko pričakujemo od sodnikov tisočletja

1. Kaj je dano tistim, ki jih je videl Janez sesti na prestole?

NAVDIHNJENI apostol Janez je v opisu svoje vizije o tisočletju, ki bo kmalu prišlo z vsemi svojimi skoraj neverjetnimi čudeži zapisal tudi: »In videl sem prestole in sedli so nanje in dana jim je bila sodba.« — Razodetje 20:4.

2. Zakaj bi lahko misel o »sodbi«, o kateri je tukaj beseda, zasenčila podobo, ki je tako čudovito opisana?

² »Prestoli«, na katerih sedijo tisti, ki jim je bila dana oblast sodbe! Ali je to pogled v prihodnost, ki zbuja upanje in nas pomirja ali pa je to zastrašujoča slika v sicer svetli viziji prihajajočega tisočletja tisočletij? Kaj je o tem mislil Janez sam? Kako takšna vizija vpliva na nas? Ali nismo globoko razočarani nad današnjim pravosodnim sistemom, tudi nad tistim v krščanstvu? Besede prerokovanja iz Psalma 82:5 se v našem času resnično izpolnjujejo kot še nikoli doslej — gre za ljudi v sodniški službi, ki so kot »bogovi«, a izrabljajo svoj poklic, kakor je rečeno: »A ne vedo in ne umejo ničesar, v temi hodijo neprestano: majo se vse podstave dežele.« Ali, kakor je prevedeno v rimokatoliški Jeruzalemski Bibliji: »Nevedni in nerazumevajoči, v temi tavajoči, rušijo temelje človeške družbe.«

3., 4. a) Kakšne občutke bi nam moral dati pogled na te prestole, če pomislimo na tisto, kar je Janez videl pred tem? b) Zakaj lahko človeštvo, ki so mu poznane zlorabe v sodnih postopkih, po pravici pričakuje od teh »prestolov« boljšo pravno zaščito?

³ človeštvo si danes želi rešitve! In k sreči nam to, kar je Janez videl v zvezi s sodnimi »prestoli« ne vzbuja temnih slutenj, ampak nas lahko navdaja z olajšanjem. Spomnimo se Janezove preroške vizije o vojni med nebeškim Kraljem in »kralji Zemlje« in njihovimi »vojskami«  in svetovno politično organizacijo. Vsi kralji in njihovi zemeljski sodelavci so premagani in uničeni. Prestoli ali vladarski sedeži, na katerih so politični vladarji izrekali svoje odločitve, so tako izpraznjeni. Takoj zatem pa vidi Janez Božjega angela, ki pride k Zemlji in zveže satana in njegove demone in jih pahne v brezno in zapečati nad njim z Božjim pečatom. — Razodetje 19:11 do 20:3.

⁴ Ker bo sistem stvari, ki mu je vladal satan, uničen, bo to narekovalo tudi spremembe v sodstvu človeštva, še posebno sedaj, ko je nebeška oblast nad človeštvom prišla v roke zmagovalcu, Kralju kraljev, ki je »imenovan Zvesti in Resnični« in ki »v pravičnosti sodi ter se vojskuje«. (Razodetje 19:11—16) Razumljivo je, da so bili zdaj potrebni novi prestoli. In od teh, ki bodo zasedli nove sodne prestole, ki jim jih je postavil in zagotovil v nebesih Bog, lahko pričakujemo najmanj to, da bodo boljše sodniško telo.

5., 6. Kdo bo po Kristusovih besedah, ki jih je rekel enajsterici apostolov, preden je bil izdan, zasedel »prestole« v vlogi sodnika?

⁵ Kdo so novi sodniki človeštva? Iz besed Jezusa Kristusa, ki so namenjene reprezentativni skupini bodočih sodnikov, je razvidno, kdo jim pripada.

⁶ Jezus je tisto noč, ko je bil izdan in prijet in po krivici obsojen na vrhovnem sodišču v Jeruzalemu, rekel zvestim apostolom: »A vi ste, ki ste vztrajali z menoj v izkušnjavah mojih. In jaz vam volim kraljestvo, kakor ga je meni Oče moj volil, da jeste in pijete pri mizi moji v kraljestvu mojem in sedite na prestolih ter sodite dvanajstere rodove Izraelove.« Ti zvesti apostoli so bili prvi od 144 000, ki jih je Jezus Kristus sprejel v zavezo za nebeško kraljestvo, za sodne prestole. (Matevž 19:27, 28) Te 144 000 sosodnike pa bo seveda vodil vrhovni sodnik Jezus Kristus.

7. Kako bo po besedah apostola Pavla, ki jih je povedal pred Aeropagom, sodiščem v Atenah, Zemlja sojena v času, določenem od Boga?

⁷ Spomnimo se sedaj besed apostola Pavla, ki jih je izrekel pred sodiščem na Areopagu v starih Atenah. Pavel je ob koncu svojega pojasnjevanja sodnikom, ki so se mu zdeli »nekako prebogaboječi« dejal: »Bog torej ukazuje sedaj, ne ozirajoč se na čase nevednosti, vsem ljudem povsod, naj se izpokore; zato ker je določil dan, ob katerem bo sodil vesoljni svet v pravičnosti po možu, ki ga je za to odločil, podavši vero vsem s tem, da ga je obudil iz mrtvih.« (Dejanja apostolov 17:22—31) Svet bo torej sojen v »pravičnosti« in vrhovni sodnik bo od mrtvih obujeni Božji sin, Jezus Kristus.

8., 9. a) Kako bo ta od Boga določeni sodnik lahko sodil človeštvu, kakor ni mogel še niti en človeški sodnik? b) Kako bo Jezus sodil vsakemu posamezniku po njegovih besedah v Janezu 5:27—30?

⁸ Apostol Pavel je v svojem zadnjem pismu svojemu misionarskemu tovarišu Timoteju omenil sodnika po imenu, rekoč: »Rotim te pred Bogom in Kristusom Jezusom, ki bo sodil žive in mrtve, in pri prihodu njegovem in kraljestvu njegovem.« (2. Timotej 4:1) Ta od Boga  postavljeni sodnik bo lahko opravljal svojo službo tako, kakor je ni nihče od sodnikov na Zemlji doslej in kakor je tudi nihče ne bi mogel. Sodil bo žive in mrtve. Sodnik pa, izbran od ljudi, ne more k sojenju priklicati mrtvih. Božji sodnik pa to lahko stori. Tako bodo mrtvi sojeni tisoč let. Da pa bi bili lahko sojeni, bodo obujeni, kajti po Jezusovi žrtveni smrti imajo pravico do sodbe prav kakor »živi«. Zapomnimo si Jezusove besede:

⁹ »Kakor namreč Oče obuja mrtve in oživlja, tako tudi Sin oživlja, katere hoče. Kajti Oče tudi ne sodi nikogar, temuč vso sodbo je izročil Sinu, da bi vsi častili Sina, kakor časte Očeta; kdor ne časti Sina, ne časti Očeta, ki ga je poslal. In dal mu je oblast tudi soditi, ker je sin človečji. Ne čudite se temu; kajti pride ura, ob kateri zaslišijo vsi, ki so v grobih, glas njegov in pridejo ven: kateri so delali dobro na vstajenje življenja in kateri so delali hudo na vstajenje sodbe. Jaz ne morem sam od sebe ničesar delati. Kakor slišim (od Očeta), tako sodim in sodba moja je pravična, ker ne iščem svoje volje, ampak voljo tega, ki me je poslal.«

10. a) Česa bo ta sodnik osvobodil mrtve, da bi jim lahko sodil? b) Kakšno dejanje bo omogočilo to osvoboditev in kakšno vprašanje se pojavlja o smislu vstajenja?

¹⁰ Torej! Sodnik, ki je bil poznan na Zemlji kot Sin človekov, bo oslavil čas svoje tisočletne sodniške službe z obuditvijo vseh mrtvih, ki ležijo v grobovih. Tisočletni sodni dan bo dan njihovega vstajenja, ker je Sin človekov tudi zanje umrl kot popolna človeška žrtev. To pomeni, da je odkupljeno vse človeštvo — razen 144 000 sosodnikov, ki imajo delež pri »prvem vstajenju«, nebeškem vstajenju. (Razodetje 20:4—6) Ali naj mislimo, da bo ljubeče dejanje osvoboditve iz smrti, vstajenje na Zemlji v škodo obujenim? Ali bo to ljubeče dejanje za obujene vir bolečine? Takole mislimo: To vstajenje ne bo le za tiste, ki so prišteti k pravičnim, ampak bo to tudi vstajenje vseh, ki so v primerjavi s prvimi imenovani »nepravični«: »Da bode vstajenje mrtvim, i pravičnim i nepravičnim.« (Dejanja apostolov 24:15) Za pravične se ne bojimo, toda kaj bo z nepravičnimi?

11. a) Kakšna vprašanja se pojavljajo o vstajenju »nepravičnih«? b) Kako pa je glede tega z umirajočim razbojnikom, ki je pokazal sočutje do Jezusa?

¹¹ Ali bodo »nepravični« deležni nezaslužene dobrote, vstajenja od mrtvih, samo zato, da bi slišali strogo in ostro sodbo, ki bi jim še enkrat očitala vse krivice, ki so jih storili in jim tako povedala, zakaj bodo kaznovani s popolnim uničenjem? Ali bi imelo vstajenje »nepravičnih« s takšnim namenom sploh kakšen smisel? Je to namen vstajenja tistega »razbojnika«, ki je visel na kolu poleg Jezusa na Golgoti in mu rekel: »Jezus, spomni se me, kadar prideš v kraljestvo svoje«. Ali se je zaradi te prošnje spreobrnil v svetnika? Tudi Jezusov tolažeč odgovor ne pomeni, da je bil razbojnik zaradi svoje vere opravičen in spoznan za pravičnega že dvainštirideset dni prej, preden je šel Jezus  k svojemu nebeškemu očetu, ki mu je izročil vrednost svojega žrtvovanega življenja. (Lukež 23:39—43) Ta človek je kot obsojeni razbojnik še vedno mrtev, je kot eden od »nepravičnih«, ki bodo vstali.

SODNIKI PREDKRŠČANSKE DOBE

12. Zakaj bo »pravičnim« in »nepravičnim« potrebno več kot pa samo osvoboditev iz grobov z obujenjem?

¹² Kaj bo vstajenje mrtvih pomenilo za vse »nepravične« in kaj za »pravične«? Vsi so umrli, ker so po neposlušnem Adamu in Evi podedovali greh in s tem kazen, smrt. Zato so umrli, ne da bi postali pravični. (Rimljanom 5:12; 3:23) Po vstajenju bodo v novem življenju njihovi značaji ostali nespremenjeni, tudi »pravični« ne bodo popolni ljudje brez napak in greha. Tako je bilo tudi z možmi in ženami, ki so jih obudili v zemeljsko življenje preroka Elija in Elizej, Jezus Kristus in njegovi apostoli. (Hebrejcem 11:35) Torej bo »nepravičnim« in »pravičnim« potrebno več kot le vstajenje, ki jih bo rešilo iz grobov. Tudi »pravičnim« je potrebna rešitev iz grešnosti in človeške nepopolnosti. Nebeški sodnik Jezus Kristus jih zato ne more naenkrat spoznati za pravične in popolne, osvobojene zavržene grešnosti, in jih že na dan njihovega vstajenja proglasiti za vredne večnega življenja na Zemlji.

13. a) Zakaj je Bog odmeril Jezusu Kristusu tisoč let za sodbo človeštva? b) Kaj lahko pričakujemo od Božjih tisočletnih sodnikov na osnovi tistega, kar poznamo iz knjige »Sodniki«?

¹³ Zakaj pa mu je določeno tisoč let za sojenje človeštva, če bi bila njegova sodniška naloga opravljena že tistega dne, ko bodo »pravični« in »nepravični« stali obujeni pred njim? Tako dolgo obdobje mu je določeno zato, da bi dokončal delo, ki mora biti opravljeno, in ne samo zato, da bi izrekel obsodbe in kazni. Sodniki, omenjeni v Bibliji, ki jih je Bog obudil izvoljenemu ljudstvu v predkrščanski dobi niso samo poravnali prepirov med posamezniki in izrekali sodbe in kazni. Ti Božji »sodniki« so bili tudi osvoboditelji njegovega izvoljenega ljudstva. V Bibliji je knjiga, imenovana »Knjiga Sodnikov«, ki se bere kot napet roman. V njej so opisana pogumna dejanja mož, ki jih je Bog, »Sodnik vse zemlje«, obudil da bi svoje ljudstvo osvobodil zatiralcev. Poveličujmo dan sodbe, ki se je začel, ko je Bog postavil sodnike, da sodijo tistim, zaradi katerih so drugi žalostni!

14. Kaj zvemo o sodnikih Ehudu in Baraku?

¹⁴ Beremo lahko o Ehudu, ki je na začetku svoje sodniške službe lastnoročno umoril debelega moabskega kralja Eglona v njegovi konferenčni sobi in potem zbežal, sklical Izraelce in jih vodil do zmage nad Moabskimi zatiralci. Beremo o Baraku, ki je premagal močne bojne sile kralja Kanaancev Jabina in s tem dokazal, da je izvoljen za sodnika svojemu ljudstvu. Vojske tega kralja so bile oborožene z devetstotimi bojnimi vozovi, ki so imeli na kolesih železne kose.

15. Kaj beremo o Gideonu in Jefti?

 ¹⁵ Zatem je bil sodnik Gideon, skromen mož, ki je s tristo možmi premagal Madiance in Jutrovce, ki so v velikem številu vdrli v Izraelsko deželo kot kobilice. Gideon je s tristo svojimi možmi sredi noči obkolil sovražnikov tabor. Potem, ko so pometali na tla vrče, v katerih so skrivali prižgane bakle, so visoko dvignili bakle, zatrobili na trobente in kričali: »Meč za Jehovo in za Gideona!« Prebujene sovražnike je zgrabil paničen strah, vsi so hoteli zbežati, a so se pri tem med seboj pobijali. Za preživelimi pa so se spustili Gideon in njegovi možje. Mnogo let kasneje je v obljubljeni deželi spet vladala stiska in Jehova je obudil Jefteja, izobčenca, da je šel nad surove Amonce. Jeftova gorečnost je bila tako velika, da se je iz lastnega nagiba zaobljubil Bogu, da mu bo daroval, karkoli mu pride najprej naproti skozi vrata njegove hiše, ko se bo zmagoslavno vračal. Naproti mu je prišla njegova edina hči in tedaj je pokazal svojo predanost Bogu in je storil, kakor je obljubil — daroval jo je za službo Bogu.

16., 17. a) Kako je kot sodnik v Izraelu služil Samson? b) Kaj pravi navdihnjeni pisec o sodnikih v listu Hebrejcem 11:32—34?

¹⁶ Kdo še ni slišal za Samsona, najmočnejšega človeka na Zemlji, čigar rojstvo je bilo staršem vnaprej napovedano. Sam je osvobodil izraelsko ljudstvo izpod njegovih tlačiteljev Filistejcev in na dan svoje smrti je v ujetništvu podrl tempelj Dagona v Gazi (Filisteja), v katerem je bilo več kot tri tisoč ljudi, ki so praznovali. Tako je tik pred svojo smrtjo pobil več Filistejcev kot v vsem svojem življenju.

¹⁷ Krščanski biblijski pisec, ki je sodnike prišteval k tistim, ki imajo zmagoslavno vero v Boga, je navdihnjen po Božjem duhu zapisal v Hebrejcih 11:32—34: »In kaj bi še govoril? Časa namreč mi bo primanjkalo, ko bi pripovedoval o Gideonu, Baraku in Samsonu in Jefteju, Davidu in Samuelu in prorokih, ki so po veri premagovali kraljestva, izvrševali pravičnost, dobivali obljube, mašili levom žrela, gasili ognja moč, ubežavali osti meča, v slabosti prejemali moč, junaki postajali v vojski, odbijali napade tujcev.«

18., 19. a) Kdo je bil odgovoren za nadloge, ki so prišle nad Izraelce, ko so se naselili v obljubljeni deželi? b) Zakaj jim je bila potrebna vrsta sodnikov?

¹⁸ Seveda so si bili Izraelci v času teh sodnikov sami krivi za svoje trpljenje pod sovražniki, kajti vedno znova so odstopali od čistega oboževanja Jehove, živega Boga. Toda kadar so se odkritosrčno kesali in se spreobrnili in molili Jehovo, jim je pomagal. V Sodnikih 2:16—19 beremo:

¹⁹ »A Jehova jim je obujal sodnike, ki so jih otimali iz rok tistih roparjev. Ali tudi sodnikov svojih niso poslušali, temuč nečistovali so za drugimi bogovi in jih molili, hitro odstopivši s pota, po katerem so hodili njih očetje, poslušajoč zapovedi Jehovine. Oni niso tako delali. In ko jim je Jehova obujal sodnike, je bil Jehova s sodniki ter jih reševal iz rok njih sovražnikov, dokler je živel sodnik; zakaj  Jehovi se je smililo zaradi njih jokanja spričo tistih, ki so jih stiskali in mučili. Ko pa je umrl sodnik, so se spet vrnili ter so huje ravnali nego njih očetje, hodeč za drugimi bogovi, da bi jim služili in jih molili; nič niso popustili od dejanj svojih in svojega trdovratnega vedenja.«

NESMRTNI NEBEŠKI SODNIKI

20. a) Zakaj v času tisočletja človeštvo ne bo spet in spet prepuščeno samemu sebi, kot se je dogajalo v času izraelskih sodnikov? b) Zakaj bodo tudi »veliki množici« preživelih iz velike stiske potrebna še nadaljnja osvobojenja?

²⁰ Jezus Kristus in njegovi 144 000 sosodniki, ki jih je obudil Jehova Bog, ne bodo umrli in prepustili prebivalcev Zemlje samim sebi, čeprav satana, hudiča in njegovih demonov ne bo več v bližini Zemlje, ampak bodo ujeti v breznu. Ker imajo ti sodniki »moč neminljivega življenja«, bodo opravljali svojo službo neprekinjeno celo tisočletje. Ne bodo samo sedeli na svojih prestolih in izrekali odločitve in predpise, ampak bodo delovali kot osvoboditelji, kakor zvesti sodniki starega veka, ki so si pridobili Jehovino odobravanje. Tudi živi, ki bodo pod Božjim vodstvom preživeli »veliko stisko« in zaprtje satana in njegovih demonov, potrebujejo nadaljnje rešitve. Ker so pred Bogom pravični, jih obvaruje, da doživijo tisočletni sodni dan. Toda rešeni morajo biti še nečesa drugega. Česa? Grešnosti, nepopolnosti, slabosti in umrljivosti, kajti vse to jih bo pestilo še tudi tedaj, ko bodo že preživeli uničenje starega sveta, in zapečatenje satana in njegovih demonov v brezno.

21., 22. a) Zakaj bodo mrtvi po vstajenju potrebni nadaljnjih osvobajanj? b) Zakaj bodo nekateri, kot Job in David, veljali za »pravične«, ko bodo obujeni?

²¹ Tudi »mrtvi«, ki bodo vstali iz zemeljskih grobov, »pravični« in »nepravični«, vsi morajo biti osvobojeni grešnosti, nepopolnosti, človeških slabosti in umrljivosti. Dejstvo, da so med njimi tudi tisti, ki veljajo za »pravične«, ne pomeni, da so to telesno in moralno popolni ljudje. Pravičnost teh mož in žena v Božjih očeh pomeni, da so ostali stanovitni v svoji čistosti do Boga, kakor Job iz Uzove dežele (Job 2:3, 9; 27:5; Jakob 5:11; Ezekiel 14:14, 20), ali kakor David, kralj v Jeruzalemu, ki se ni bal sodbe svojega Boga in je v Psalmu 26:1—3, 11 dejal:

²² »Za sodnika mi bodi, Jehova, ker sem hodil v brezgrajnosti svoji; in v Jehovo sem upal, ne omahnem. Izkušaj me, Jehova, in preišči me, z ognjem preiskusi obisti moje in srce moje. Zakaj milost tvoja mi je pred očmi in neprestano hodim v resnici tvoji. Jaz pa hodim v brezgrajnosti svoji, reši me in milost mi stori.«

23., 24. a) Kakšno upanje na vstajenje so imeli možje iz predkrščanstva, ki so odklanjali sodelovanje z brezbožniki? b) Kaj se pravi o njih v Hebrejcih 11:35—40?

²³ Ostali možje predkrščanskega časa, ki so umrli v svoji popolnosti, niso hoteli postati nelojalni do Jehove Boga in sklepati kakršnihkoli  kompromisov in kupčij z brezbožnimi. To so možje in žene, ki so po imenih omenjeni v enajstem poglavju Pavlovega pisma hebrejskim kristjanom. Gledali so naprej, na vstajenje v življenje pod boljšimi okolnostmi, pod boljšo vladavino, ko bodo lahko večno živeli v popolnem miru in sreči na Zemlji; v popolnosti z živim Bogom. To je potrjeno v Hebrejcih 11:35—40:

²⁴ »Žene so dobivale mrtve svoje od mrtvih obujene; drugi pa so bili mučeni in niso marali oproščenja, da zadobe boljše vstajenje; drugi pa so trpeli zasramovanje in bičanje, vrhu tega pa spone in ječe; bili so kamenjani, izkušani, razrezani, umrli so smrti z mečem; hodili so v ovčjih in kozjih kožah, v potrebi, v stiskah in težavah (njih ni bil svet vreden!), po puščavah tavajoč in po gorah in brlogih in podzemeljskih jamah. In vsi ti, dobivši pričanje po veri, niso prejeli izpolnitve obljube, ker je bil Bog nekaj boljšega določil za nas, da bi oni ne dosegli popolnosti brez nas.«

25., 26. a) Zakaj se »pravični«, ko bodo vstali, ne bodo bali velikega dne sodbe, v katerega bodo obujeni? b) Zakaj bodo »nepravični« po vstajenju v slabšem položaju kot »pravični«?

²⁵ Ti »pravični« bodo, ker so umrli predani Bogu, obujeni zaradi svoje zvestobe do Boga, vendar ne človeško popolni in brezmadežni. Ne bodo se bali velikega tisočletnega dneva sodbe, v katerega so prišli po vstajenju. Njihova popolnost, ki so jo razvili pred smrtjo, bo po vstajenju prednost pred »nepravičnimi« — prednost v napredovanju do človeške popolnosti in v osvobajanju iz grešnosti. Toliko bliže bodo popolnosti in brezmadežnosti kot »nepravični.«

²⁶ O tem je zapisano: »Boljši ubožec, ki hodi v nedolžnosti svoji, nego spačeni v ustnah svojih pa bedak.« In: »Neprestano hodi v popolnosti svoji pravični, blagor otrokom njegovim in njim!« (Pregovori 19:1; 20:7) Toliko težje pa bo »nepravičnim«, ki so vse do svoje smrti gojili grešna nagnjenja, slabe navade in zle želje. Ti se bodo v teku za zmago za večno življenje na rajski Zemlji in v človeški popolnosti brez greha morali boriti še z dodatnimi težavami, s temi svojimi slabimi navadami in strastmi. Mnogi »nepravični« so že v tem življenju zanemarili priložnosti in možnosti za duhovno pripravo, ki jim je bila ponujena ali pa so jih prezirali in omalovaževali, podcenjevali in se jim upirali. Uporno vztrajajo pri svojem in ne cenijo Božjih odločitev. Zato jim bo zelo težko. Jezus Kristus je povedal podoben primer o tem, ko je dejal nespokorniškim mestom Korazinu, Betsaidi in Kafarnavmu:

27. Kako je Jezus to pokazal na primeru Korazina, Betsaide in Kafarnauma?

²⁷ »Gorje ti, Korazin! gorje ti Betsaida! zakaj, ko bi se bili v Tiru in Sidonu zgodili čudeži, ki so se zgodili v vaju, bi se bila davno v raševniku in pepelu izpokorila. Ali pravim vam, Tiru in Sidonu bo v dan sodbe laže nego vama. In ti Kafarnavm, nisi li bil povzdignjen do  neba? V hades boš pahnjen; zakaj, ko bi se bili v Sodomi zgodili čudeži, ki so se zgodili v tebi, bi stala še današnjega dne. Ali pravim vam, da bode Sodomski zemlji v dan sodbe laže nego tebi.« — Matevž 11:20—24, NS.

28., 29. a) Zakaj bodo stari Ninivljani in kraljica juga obsodili židovski rod Jezusovega časa? b) Kako bo na dan sodbe zamenjan položaj tistih, ki imajo sedaj v religioznem pogledu prednost, in onih, ki je nimajo?

²⁸ Židovskemu rodu, ki je oskrunil svoj odnos do Boga z željami za stvarmi tega sveta in je opiral svojo vero na vidnih znamenjih, pa je dejal: »Možje Ninivljani bodo vstali ob sodbi s tem rodom in ga obsodijo, kajti oni so se izpokorili po pripovedi Jonovi, in glej, tu je večji od Jona. Južna kraljica bo vstala ob sodbi s tem rodom in ga obsodi, kajti prišla je od kraja sveta, da sliši modrost Salomonovo, in glej, tu je večji od Salomona.« — Matevž 12:38—42.

²⁹ Kako bodo presenečeni mnogi hinavski, samozadovoljni, formalno nastrojeni religiozni gorečniki, ki so bili prepričani, da so pravičnejši od takoimenovanih poganov in brezbožnikov. Spoznali bodo, da so bili svetohlinci, da pa so bili pogani, na katere so gledali zviška, iskrenejši, voljnejši za pouk in hvaležnejši, zaradi nevednosti vredni manjše graje. Takrat bosta iskrenost in stališče teh oseb, ki so imeli manj verskega poduka, obsodila v tem pogledu priviligirane ljudi, ki pa so zanemarili svojo priložnost — namerno ali zaradi svoje ravnodušnosti. Torej bo to točna protiutež kakor med temi, ki imajo danes prednost in tistimi, ki je nimajo.

PREDNOST SODNEGA DNE

30., 31. a) Ali bo potrebno našteti ljudem ob dnevu sodbe vse, kar so storili v svojem življenju, da bi se lahko videlo, ali so pravični ali nepravični? b) Kaj je prikazano vsemu človeštvu na primeru Židov, ki so bili pod Božjim zakonom?

³⁰ Brez dvoma so besede v pismu Rimljanom 3:22, 23 resnične: »Zakaj vsi so se pregrešili in nimajo slave Božje«. Vsi »živi in mrtvi«, bodo na sodni dan potrebni osvoboditve iz greha, moralne slabosti in telesne nepopolnosti, vsega s čimer bodo še obteženi po vstajenju. Osvobojeni pa bodo s pomočjo nebeških sodnikov, ki jih bo zbudil Jehova Bog. Obstajajo pričevanja in dokazi, ki pričajo zoper človeštvo, kot je jasno napisano v pismu Rimljanom 3:23 in v drugih biblijskih stavkih. Zato ne bo treba vsega tega ponavljati pred sodniki, da bi bila ugotovljena njegova krivda ali nedolžnost. Neuspeh naravnih Židov, da bi se držali postave, ki jim jo je Bog dal po Mojzesu, je dokazal, da se nihče izmed ljudi, tudi pooblaščeni Židje ne, ne more popolnoma držati Božje postave. Iz tega praktičnega primera z Židi pod postavo vidimo, da ne bo mogel nihče zagovarjati Obtoženih in ves človeški rod bo kriv pred Bogom. Prav kot je že davno tega zapisal apostol Pavel:

 ³¹ »Vemo pa, karkoli govori postava, govori tem, ki so pod postavo, da se vsaka usta zamaše in ves svet zapade sodbi Božji.« — Rimljanom 3:19.

32. a) Ali bo nudil ljudem dan sodbe »drugo priložnost«? b) Od česa bo odvisno, ali bodo živeli v zemeljskem raju ali ne in zakaj?

³² Človeštvo ni nikoli imelo priložnosti, da se opraviči, ker je rojeno v grehu in obsojeno na smrt. Nikoli tudi ne bi moglo delati popolnih del pravičnosti, se osvoboditi smrti in se tako opravičiti pred absolutno popolnim Bogom. Sodni dan torej ne nudi človeštvu nikakršne »nove priložnosti«. To je prva resnična priložnost, da dosežejo večno življenje v človeški popolnosti in popolni nedolžnosti v zemeljskem raju. Dan sodbe je na temelju Kristusove popolne žrtve priložnost za človeštvo, da se očisti svojih grehov in se vzdigne do polne »slave Božje«, ki je dosedaj ni doseglo. Zato je od del »živih in mrtvih« v dnevu sodbe odvisno ali bodo podedovali zemeljski raj ali ga ne bodo. Njihovo prejšnje življenje je končano in dober ali slab uspeh tega življenja se ne da več spremeniti. Na dan sodbe bodo lahko dokazali, da si iskreno in iz srca želijo za vedno prenehati z grehom. Na razpolago jim bodo nebeški sodniki, da jim pomagajo z nasveti in vodstvom.

33. Kako je v simboličnem jeziku prikazana ta priložnost, ki se nudi na dan sodbe v Razodetju 20:11—15?

³³ Ta priložnost, ki bo dana na sodni dan, je prikazana v Razodetju 20:11—15 s takšnim simboličnim jezikom: »In videl sem bel prestol, velik, in sedečega na njem, ki mu je izpred obličja bežala Zemlja in nebo in ni se jima našlo mesto. In videl sem mrtve, velike in male, stoječe pred prestolom, in knjige so se odprle; in druga knjiga se je odprla, ki je knjiga življenja. In sojeni so bili mrtvi po tem, kar je bilo pisano v knjigah, po delih svojih. In dalo je morje mrtve, ki so bili v njem, in smrt in smrtna država sta dali mrtve, ki so bili v njiju, in sojeni so bili, vsak po delih svojih. In smrt in smrtna država sta bili vrženi v jezero ognjeno. To je smrt druga, jezero ognjeno. In če koga niso našli zapisanega v knjigi življenja, je bil vržen v jezero ognjeno.«

34. a) Ali tu prikazano vstajenje vključuje tudi tiste, ki imajo delež v »prvem vstajenju«? b) Kaj ne bo zapisano v knjigah, ki se bodo tedaj odprle, in zakaj?

³⁴ Ta simbolični opis pa ne vključuje tistih, ki imajo delež v »prvem vstajenju«, za katere je že bilo rečeno v Razodetju 20:4—6, da druga smrt nima več oblasti nad njimi. Pripoveduje nam o tistih, ki bodo obujeni za življenje na Zemlji in jim bo šele na koncu tisočletja prisojeno večno življenje, ko bodo lahko pokazali pridobljeno pravičnost v človeški popolnosti. »Knjige«, ki se bodo odprle, da bodo sojeni po tem, kar je v njih zapisano, ugodno ali neugodno, ne vsebujejo njihovih minulih, nepopolnih in grešnih del iz sedanjega življenja v tem sistemu stvari. Nebeški sodniki ne bodo rabili tisoč let časa, zato, da bi pregledali poročila o minulem človeškem življenju vsakega  obujenega posameznika, da bi presodili, kdo je.kriv in kdo je nedolžen. O človeški preteklosti so dobro poučeni in vedo marsikaj. Toda sodniki ne gledajo na preteklost ljudi, temveč na prihodnost človeštva. Človeštvu pa je za prihodnost potrebno njihovo vodstvo!

35., 36. a) Kaj torej ponazarjajo te »knjige« in kdo bo poznal njihovo vsebino? b) Zakaj se ne bo mogel nihče na Zemlji opravičevati z nevednostjo?

³⁵ »Knjige«, ki se bodo odprle, bodo vsebovale zbirko novih navodil, predpisov in zapovedi in bodo dane človeštvu po sodnikih, potrjenih od Boga. Tako bo vse človeštvo obveščeno o vsebini odprtih »knjig«, da bi vsi spoznali pravila, po katerih bodo sojeni, in kaj se pričakuje od njih v prihodnje. Človeštvo ne bo več prepuščeno nevednosti, vsak posameznik bo dolžan spoznati zakon v sodniških knjigah. V nevidnih področjih Zemeljske sfere ne bo več ne satana, ne njegovih demonov, da bi slepili in zavajali narode s krivim razlaganjem zakona in predpisov. Nikakor ne, ker bodo ta stara »nebesa« popolnoma izginila izpred obličja Boga, ki je določil čas za svoj dan sodbe. Zato ne bo več vračev, niti spiritističnih medijev in jasnovidcev, astrologov s horoskopi, niti ne bodo več prodajali alfabetskih tablic in podobnih demonskih izumov. Obstajala bodo samo »nova nebesa« iz katerih bo prihajala pravičnost, kakor beremo:

³⁶ »Rosite z viška, nebesa, in najvišji oblaki, dežite pravičnost! Odpri se zemlja, in rodi zveličanje in hkrati naj vzraste pravičnost. Jaz, Jehova, sem ustvaril to.« — Izaija 45:8.

ZEMELJSKI VOJVODE

37. a) Kako bodo nebeški sodniki posredovali človeštvu vsebino teh »knjig«? b) Kako bo človeštvo vedelo, kdaj bodo Božji zakon in njegovi odloki izpolnjeni?

³⁷ V Bibliji ni posebej opisano, kako bodo nevidni nebeški sodniki posredovali vsebino odprtih knjig zemeljskim prebivalcem. Vendar pa bodo na Zemlji neposredni zastopniki Božjega kraljestva. Njihova prisotnost med ljudmi bo očiten dokaz, da je začela obstojati »nova Zemlja« z novo človeško družbo. Stara »Zemlja«, ki ji je nevidno vladal satan, je popolnoma izginila izpred obličja Božjega. Zanjo ne bo več prostora, uničena bo. Sodišča, odvetniki, pravni zastopniki in sodni sistem bodo stvar preteklosti; ljudje se bodo dobro seznanili z Božjim zakonom, po njem se bo sodilo in upravljalo. In ko bodo kraljevski zemeljski zastopniki sodili, bodo ljudje doumeli in razumeli, da ravnajo po Božjem zakonu.

38. Ali bo slava nebeškega kralja Jezusa Kristusa odvisna od njegovih zemeljskih prednikov ali bo dosegel svojo slavo?

³⁸ Prihod takšnega tisočletnega sodnega dne je napovedan v preroških spisih. Na primer v Psalmu 45, lirični pesmi o Božjem maziljenem kralju, o Jezusu, Mesiji ali Kristusu. Psalm preroško govori o poroki Jezusa Kristusa z nevesto, skupščino, v nebesih in o  spremljevalcih razreda neveste in nato psalmist pravi: »In vstopijo v palačo kraljevo. Na mestu očetov tvojih bodo sinovi tvoji, za vojvode jih postaviš po vsej Zemlji.« (Psalm 45:15, 16) Seveda je imel nebeški kralj Jezus Kristus slavne prednike, ki so našteti v Bibliji; ne glede na to ali so ali niso služili na zemeljskem prestolu kralja Davida v Jeruzalemu. Toda nebeški kralj ni odvisen od njihove slave, temveč bo imel svojo lastno, pa čeprav je, dokler je bil kot popolni človek Jezus Kristus na Zemlji, odklanjal, da bi sedel na katerikoli prestol v Jeruzalemu ali drugod.

39. Kako bo kralj Jezus Kristus kar se tiče ozemlja presegel slavo kralja Davida?

³⁹ Nebeški kralj Jezus Kristus bo prekosil v slavi, časti in sijaju celo Davida. Razširil bo svoje kraljestvo daleč čez meje ozemlja, ki ga je v svojem času osvojil kralj David, v skladu z Božjo obljubo Abrahamu. (1. Mojzesova 15:17—21) Da bo tam, kjer se sestaja vzhod z zahodom in sever z jugom, čez ves planet, »celo Zemljo« kot je napisano o Salomonu, preroški podobi kralja Jezusa Kristusa: »Bog sodbe svoje daj kralju in pravičnost svojo sinu kraljevemu. Sodi naj ljudstvo tvoje pravično in uboge tvoje po pravici. In gospodoval bo od morja do morja in od velereke do mej Zemlje.« — Psalm 72:1, 2, 8 z naslovom.

40. Kakšen problem nastane glede sinov, ki morajo postati knezi, ker je bil Jezus na Zemlji brez otrok in je bil tudi večni naslednik kralja Davida?

⁴⁰ Toda, ali ne nastane tukaj problem? Kralj, večji in modrejši od kralja Salomona, sina Davidovega, se ni oženil, dokler je živel kot popoln človek na Zemlji in je bil sposoben zaploditi popolno človeško družino. Kako se bo torej izpolnila prerokba »na mestu očetov tvojih bodo sinovi tvoji, za vojvode jih postaviš po vsej Zemlji?« Razen tega je nebeški Jezus Kristus tudi trajen dedič kralja Davida in ker ima »moč neminljivega življenja« bo vladal brez naslednikov. Tako mu sinovi, ki bi ga nasledili, niso potrebni. Kakor je angel Gabriel rekel Mariji o njenem bodočem sinu: »Ta bode velik in Sin Najvišjega se bo imenoval; in Gospod Bog mu bo dal prestol Davida, očeta njegovega, in kraljeval bo v hiši Jakobovi vekomaj in kraljestvu njegovemu ne bo konca.« — Lukež 1:32, 33.

41., 42. a) Zakaj se o »sinovih«, ki so postavljeni na Zemlji, ne more govoriti kot o 144 000 Kristusovih sodedičih? b) Kako bo nebeški Jezus Kristus imel zemeljske »sinove« in kateremu preroškemu stavku to ustreza?

⁴¹ Mi vemo, da 144 000 sodediči Jezusa Kristusa niso njegovi duhovni sinovi, ampak so sinovi Božji, »dediči Božji in sodediči Kristusovi«. (Rimljanom 8:17) Za koga pa je potem rečeno »sinovi (bodo) tvoji, za vojvode jih postaviš po vsej Zemlji«? Razumljivo je, da to niso nebeški sinovi Jezusa Kristusa. Ker so določeni za Zemljo, postavljeni za vojvode »po vsej Zemlji«, morajo biti zemeljski sinovi. Kristusovi sinovi bodo postali z vstajenjem od mrtvih, točneje povedano z vstajenjem »pravičnih« mrtvih. Kristusu obljubljeni naziv iz  prerokovanja Izaije 9:6, 7, »Oče večnosti« ne bo samo prazen častni naziv. On bo obujeni človeški družini resnični oče, »zadnji Adam«, ki je postal »duh oživljajoč«. (1. Korinčanom 15:45, 47) Prvi človeški Adam je predal svoje potomstvo v sužnost grehu in smrti; »drugi človek«, ki je »iz nebes«, je žrtvoval svoje popolno življenje, da je Adamovo potomstvo odkupil. O tem beremo:

⁴² »Zakaj eden je Bog, eden tudi srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus, ki je dal samega sebe v odkupnino za vse, v pričevanje ob svojem času.« (1. Timoteju 2:5, 6) »Vidimo pa Jezusa, ki je bil za malo časa ponižan pod angele, zaradi trpljenja smrti venčanega s slavo in častjo, da po milosti Božji okusi smrt za vsakega.« — Hebrejcem 2:9.

43. a) Kako bo Kralj postal oče »velike množice« preživelih iz velike stiske, ki jim zato ne bo potrebno vstajenje? b) Kako bo postal večni Oče človeštva?

⁴³ Jezus Kristus je, s tem da se je žrtvoval po Božji volji, pridobil pravico podeliti človeštvu, ki umira, življenje in tako bo postal njegov oče. Dal bo življenje »mrtvim«, »pravičnim in nepravičnim«, ko jih bo poklical iz njihovih grobov na kopnem in v vodi; vsem, ki bodo voljni bo pomagal doseči popolno človeško življenje. Tudi tistim, ki bodo preživeli »veliko stisko« in prišli živi v Kristusovo tisočletno vladavino, bo kot »pravičnim« dal življenja »obilo«, da bodo živeli kot popolni ljudje. (Janez 10:10; 2. Timoteju 4:1; Dejanja apostolov 24:15) Vse to bo napravil do konca tisočletja. Življenje in obilje njegovih zemeljskih otrok se bo nadaljevalo v večnost; toda deležni ga bodo le tisti, ki bodo ohranili svojo popolno čistost in tako dokazali, da so vredni večnega življenja. Ti bodo vedno njegovi otroci, on pa bo tako dobesedno njihov večni oče.

44., 45. a) Zakaj bo Kralju že na začetku vladavine na Zemlji na razpolago dovolj knezov in zakaj bodo vsi postavljeni prišteti h »knezom«? b) Ali je neobhodno potrebno, da neki poglavar, postavljen nad drugega, izhaja iz kraljevske rodbine, da bi se lahko imenoval knez (sar)?

⁴⁴ Že na začetku tisočletne vladavine bo slavni kralj Jezus Kristus izbral izmed svojih zemeljskih otrok primerne ljudi, da bodo »vojvode ... po vsej Zemlji«. Za to bodo prišli v poštev tisti, ki bodo preživeli »veliko stisko« in zapečatenje satana in njegovih demonov v breznu. In tudi med »pravičnimi« izmed »mrtvih«, ki bodo obujeni iz smrtnega sna, bodo takšni, ki bodo vzeti v to službo, da bo dovolj vojvod »po vsej Zemlji«. Očitno pomenijo besede iz Psalma 45:16, da bodo tudi »pravični« med njegovimi obujenimi praočeti postavljeni za »vojvode«. Prej so bili njegovi predniki, po vstajenju pa so postali njegovi »sinovi«. In kot sinovi nebeškega kralja bodo postavljeni in uvrščeni med »vojvode«.

⁴⁵ Upoštevati pa moramo, da je za vojvodo v Psalmu 45:16 uporabljena hebrejska beseda sarim.  V starem Izraelu ni bil vsak, ki so ga imenovali »sar«, kraljevskega porekla. »Sar« se je imenoval  načelnik nad tisoč ali sto ali petdesetimi ali nad desetimi ljudmi. Tudi načelnik kraljevskih točajev ali načelnik kraljevskih pekov se je imenoval »sar«. — 2. Mojzesova 18:21, 25; 5. Mojzesova 1:15; 20:9; 1. Samuelova 8:12; 1. Mojzesova 40:2 primerjaj 1. Mojzesova 23:5, 6.

46., 47. a) Ali morajo biti vsi postavljeni kraljevski ali patriarhalni predniki Kralja in kakšni ljudje morajo biti? b) Za čigavo dobro se morajo po Izaiji 32:1, 2 od srca zanimati?

⁴⁶ Ni nujno, da so »vojvode ... po vsej Zemlji« očaki ali kraljevski predniki človeka Jezusa Kristusa. Načeloma morajo biti zanesljivi in »vrli«, »bogaboječi, vdani resnici«, »modri in poznani«, takšni kot so bili sodniki, ki jih je postavil Mojzes, kakor beremo: »In zbral je Mojzes vrlih mož izmed vseh Izraelcev in jih postavil za poglavarje nad ljudstvom: za načelnike (sarim) čez tisoč, načelnike (sarim) čez sto, načelnike (sarim) čez petdeset in za načelnike (sarim) čez deset, In sodili so ljudstvu vsakteri čas: težke stvari so razgrinjali Mojzesu, karkoli pa je bilo manjšega, so sodili sami.« (2. Mojzesova 18:25, 26; 5. Mojzesova 1:15) Vojvode, ki jih bo Jezus Kristus postavil na Zemlji, bodo resnično zainteresirani za dobrobit ljudi in bodo odstranjevali težave v miru in prijateljstvu. Hrabro bodo zastopali pravico, kakor knezi opisani v Izaiji 32:1, 2, kjer piše:

⁴⁷ »Glej, v pravičnosti bo kraljeval kralj in po pravici bodo kneževali knezi (sarim). In mož bode kakor zavetje pred vetrom in pribežališče pred povodnijo, kakor potoki voda na suhem kraju, kakor senca skale velike v žejni deželi.«

48., 49. a) Do kakšnega prepričanja so prišli prestopniki zaradi današnjih sodnih procesov, zaradi česar tudi raste kriminal? b) Komu se bo po Propovedniku 8:11—13 »dobro godilo« — zakrknjenemu kriminalcu ali komu drugemu?

⁴⁸ V teh dneh bo nebeški Knez (Sar) miru ravnal po pravici in sodstvo ne bo delovalo počasi, z dolgimi procesi, brez zadostnega števila sodnikov in drugih uradnikov, ampak bodo prestopniki takoj sojeni. Če bi bilo v mnogih primerih za ugotovitev krivca, za popravo krivice in vzpostavitev pravice, treba mnogo časa, morda leta, bi to ohrabrilo mnoge zločince in jih navedlo na misel in upanje, da lahko uidejo kazni. Kriminal je strahovito porastel v drugi polovici dvajsetega stoletja, toda že v enajstem stoletju pred n. št. je modri navdihnjeni pisec z darom opazovanja zapisal:

⁴⁹ »Ker se hitro ne izvrši sodni izrek proti hudemu dejanju, zato je srce otrok človeških polno smelosti, da delajo hudo. Čeprav grešnik stokrat stori hudo in se mu daljšajo dnevi, vendar vem za gotovo, da se bo njim, ki se Boga boje, dobro godilo, ker se ga boje; ali brezbožniku se ne bo dobro godilo, tudi ne podaljša dni svojih, ki so kakor senca, ker se Boga ne boji.« — Propovednik 8:11—13.

50. a) Katerim nadčloveškim močem moramo pripisati krivdo za današnje počasno delovanje sodnih procesov? b) Kako bo »nova Zemlja« ustrezala »novim nebesom« kar se tiče pravice?

⁵⁰ Vzrok, zakaj traja danes tako dolgo, da se hudodelca pripelje pred sodišče ali pa se to sploh nikoli ne zgodi, je treba iskati v tem,  da živimo še na »stari zemlji«, pod »starimi nebesi« in pod satanom in njegovimi zlimi duhovnimi silami v nebeških prostorih, ki vladajo človeški družbi. Z uničenjem stare pokvarjene človeške ureditve in zapečatenjem satana in njegovih demonov v brezno, bodo za pravico v obdobju tisoč let odstranjene vse ovire, kajti tedaj bo sodil Knez (Sar) miru in njegovi 144 000 sosodniki. Tedaj bo lahko iz »novih nebes« rosilo in deževalo in človeško polje »nove Zemlje« po postalo temu primerno rodovitno, kot je napovedal Jehova: »Odpri se, zemlja, in ródi zveličanje in hkrati naj vzraste pravičnost. Jaz, Jehova, sem ustvaril to.« — Izaija 45:8.

51. Po katerem času hrepenimo skupaj z Izaijo »z vso dušo«?

⁵¹ Ali ne hrepenimo vsi po takšnih časih pravičnosti? V teh časih pot pravičnega ne bo tako težka kot je danes, ampak bo ravna. V pričakovanju takšnega zaželenega časa je prerok Izaija, ki je daleč naprej videl zemeljsko vstajenje, pod navdihnjenjem zapisal: »Pot pravičnega je ravna; naravnost ravnaš stezo pravičnemu. Da, na potu sodb tvojih, o Jehova, smo te čakali; k imenu tvojemu in k spominu tvojemu je bilo hrepenenje duše. Iz srca sem te želel ponoči in z duhom svojim znotraj sebe sem zgodaj hitel k tebi: zakaj ko zadevajo sodbe tvoje Zemljo, se uče pravičnosti prebivalci sveta. Če se izkaže milost brezbožniku, se ne uči pravičnosti: v deželi pravičnosti ravna krivično in noče videti visokosti Jehovine.« — Izaija 26:7—10.

52., 53. a) Komu se bo težko naučiti pravice celo na Zemlji popolne pravičnosti pod Božjo milostjo? b) Katero temeljno načelo, ki ga je zapisal apostol Peter, se očitno nanaša nanje?

⁵² Tisočletna »dežela pravičnosti« z ljudmi, ki bodo iskreno sodelovali med seboj, bo kraj, kjer se bo izkazala vsemu človeštvu, podvrženemu prirojeni človeški nepopolnosti, velika milost. Posamezni člani človeške družine so šli globlje v greh in sramoto kot drugi in ker dolgo niso zaradi tega poklicani na odgovornost, so v svoji nepravičnosti otrdeli. Navadili so se namreč delati krivico. Lahko pričakujemo, da se bodo takšni težko učili resnice in pravice, čeprav se jim bo izkazovala po Jezusu Kristusu Božja naklonjenost in čeprav bo povsod vladala pravica. Kljub vsej pomoči se bodo nagibali h krivici. Ne bodo hoteli priznati suverenosti zakonitega zakonodajalca Jehove in njegove pravice, da daje zakone o načinu življenja. Očitno se nanaša nanje načelna misel, ki jo je zapisal apostol Peter:

⁵³ »Kajti čas je, da se začne sodba pri hiši Božji: če pa najprej pri nas, kaj bo konec tistih, ki so neposlušni evangeliju Božjemu? In če se iztežka reši pravični, kje ostane brezbožni in grešnik?« — 1. Petrov list 4:17, 18.

54. Ali bo treba tiste, ki so bili zaman deležni Božje milosti in so zgrešili njen smisel ohraniti vse do konca dneva sodbe? Razloži odgovor!

⁵⁴ Tisti pa, ki bodo v »deželi pravičnosti« zaman deležni Božje milosti in njegove naklonjenosti in bodo ostali nepoboljšljivi, ne bodo puščeni, da bi bili šele na koncu tisočletja spoznani za nevredne  večnega življenja v obnovljenem raju na Zemlji. Nepoboljšljivi bodo obsojeni — in ne bo se jim zgodila krivica — po tistem, ki ga je Bog določil, da po pravici sodi naseljeni Zemlji. Njihova imena ne bodo zapisana v »knjigi življenja« in njim ostane samo še »druga smrt«, simbolizirana z »jezerom ognjenim«, ki pomeni večno uničenje. (Razodetje 20:14, 15) Modro in pametno ravna, kdor že sedaj posluša Božjo dobro vest in goji ljubezen do resnice in se pripravlja na prihajajoči dan sodbe.

[Vprašanja za preučevanje]