1. Zakaj so trdne družine pomembne za človeško družbo?

DRUŽINA je najstarejša ustanova na zemlji in ima v človeški družbi zelo pomembno vlogo. Trdne družine so namreč v zgodovini pripomogle k trdnosti celih družb. Hkrati pa je družina tudi najboljša ureditev za vzrejo otrok v zrele ljudi.

2.–5. a) Opišite varnost, ki jo čuti otrok v srečni družini. b) O kakšnih problemih je slišati v nekaterih družinah?

² Srečna družina je človeku kakor miren pristan, kamor se lahko vedno zateče na varno. Za trenutek si v mislih naslikajmo idealno družino. Ravno za mizo so, pri večerji. Skrbna starša se z otroki  pogovarjata o vsem, kar se je zgodilo čez dan. Otroci očetu in materi navdušeno čebljaje pripovedujejo, kaj vse so doživeli v šoli. Takšna skupna sprostitev vse osveži za naslednji dan, ko bodo morali spet ven, v zunanji svet.

³ V srečni družini otrok ve, da bosta oče in mati skrbela zanj, če bo zbolel. Če bo treba, bosta denimo čez noč menjaje se bedela ob njem. Ve tudi, da gre lahko vedno, kadar v njegovem mladem življenju nastopijo problemi, k materi ali očetu po nasvet in oporo. Skratka, počuti se varnega, pa naj je v svetu tam zunaj še toliko težav.

⁴ Ko otroci odrasejo, se navadno poročijo in si ustvarijo lastno družino. In kot pravi orientalski pregovor: »Šele ko imaš sam otroka, se zaveš, koliko dolguješ svojim staršem.« Zato si odrasli otroci iz velike hvaležnosti in ljubezni prizadevajo osrečiti lastno družino, hkrati pa skrbijo za zdaj že priletnejše starše, ki se veselijo družbe svojih vnučkov.

⁵ Ob tem se vam morda utrinja misel: ‚O ja, družino imam že rad(a), toda prav nič ni podobna tej, ki ste jo pravkar opisali. S partnerjem delava v različnih izmenah, zato se komaj kaj vidiva. In pogovarjava se največ o denarnih težavah.‘ Ali pa morda pravite: ‚Otroci z vnuki živijo v drugem mestu in vidim jih le na vsake kvatre enkrat.‘ Res je, veliko družin živi vse prej kot idilično, in to nemalokrat iz razlogov, na katere sami ne morejo nič vplivati. Nekatere družine pa vendarle živijo srečno. Kako jim to uspeva? Ali morda obstaja kje kakšna skrivnost družinske sreče? Odgovor je pritrdilen. Predno pa se lotimo razprave o tem, v čem je ta skrivnost, je prav, da si odgovorimo na pomembno vprašanje.

6. O kakšnih družinah bo tekla beseda v tej knjigi?

⁶ Na Zahodu večina družin sestoji iz očeta, matere in otrok. Stari starši navadno kar najdlje živijo zase, v lastnem gospodinjstvu. Te družine sicer ohranjajo stike tudi z daljnejšimi sorodniki, nimajo pa do njih kdo ve kakšnih dolžnosti. O takšni družini bo večidel tekla beseda tudi v tej knjigi. Res pa je, da je v zadnjih letih vse več drugačnih družin: enoroditeljskih, takih s krušnimi starši in pastorki ter družin, kjer starša iz takšnega ali drugačnega razloga ne živita skupaj.

7. Kaj je razširjena družina?

⁷ V nekaterih omikah pa so nekaj običajnega razširjene družine. V njih, če je le mogoče, za stare starše po ustaljenem redu skrbijo njihovi otroci, tesne vezi in odgovornosti pa se širijo tudi na daljne sorodnike. Tako družinski člani denimo pomagajo vzdrževati in vzrejati nečakinje, nečake ali pa še daljnejše sorodnike; včasih jim celo plačujejo šolanje. Načela, ki jih obravnava ta izdaja, veljajo tudi za te razširjene družine.

8., 9. Kakšne težave v nekaterih deželah kažejo, da se družina spreminja?

⁸ Družina se danes spreminja. Toda na žalost ne na boljše. Zgled tega lahko vidimo v Indiji, kjer se dogaja, da žena živi pri moževi družini in opravlja hišna dela po navodilih teh primoženih sorodnikov. Ni pa dandanašnji za indijske žene nič nenavadnega, če se zaposlijo zunaj doma. Pa vendar od njih, kot se zdi, še vedno pričakujejo, da bodo tudi doma opravile vse, kar jim nalaga tradicija. V mnogih deželah se  je zato pojavilo vprašanje: Koliko hišnih del naj bi v primerjavi z drugimi družinskimi člani opravljala žena, ki je zaposlena tudi zunaj doma?

⁹ Na Vzhodu so vezi znotraj razširjenih družin že po izročilu zelo močne. Vendar pa takšna tradicionalna razširjena družina zaradi vpliva zahodnjaškega individualizma in denarnih težav, ki jo tarejo, vedno bolj slabi. Zato je skrb za starejše družinske člane mnogim prej breme kot pa dolžnost ali prednost. Nekateri z ostarelimi starši tudi grdo ravnajo. Sploh je zanemarjanje starejših in grdo ravnanje z njimi danes mogoče videti v mnogih deželah.

10., 11. Katera dejstva odkrivajo, da se tudi evropska družina spreminja?

¹⁰ Vse več je tudi razvez. V Španiji je stopnja razvezljivosti silno poskočila, saj se je ob začetku zadnjega desetletja dvajsetega stoletja razvezala že vsaka osma zakonska zveza – komaj 25 let pred tem pa le vsaka stota. Britanijo, kjer imajo po poročilih največji odstotek razvez v Evropi (po pričakovanjih naj bi kar 4 od 10 zakonov razpadli), pa je zajel visok val enoroditeljskih družin.

¹¹ V Nemčiji se zdi, da mnogi tradicionalno družino sploh docela opuščajo. Tako je bilo v devetdesetih letih dvajsetega stoletja tam kar 35 odstotkov vseh gospodinjstev zgolj enočlanskih, 31 odstotkov pa samo dvočlanskih. Tudi Francozi se vse redkeje poročajo. Tisti, ki se že poročijo, pa se razvežejo pogosteje in prej, kakor so se nekoč. Vedno več jih raje živi skupaj brez odgovornosti, ki jih sicer prinaša zakonska zveza. Nekaj podobnega je videti tudi drugod po svetu.

12. Kako zaradi sprememb v sodobni družini trpijo otroci?

 ¹² Kako pa je z otroki? V Združenih državah Amerike, pa tudi v mnogih drugih deželah, se jih vse več rodi zunaj zakona, nekateri celo mlajšim najstnikom. Veliko najstnic ima po več otrok, in ti imajo različne očete. Z vsega sveta prihajajo poročila o milijonih brezdomnih otrok, ki se klatijo po ulicah; mnogi begajo od doma, kjer jih zlorabljajo, druge pa spodijo družine, ki jih ne morejo več vzdrževati.

13. Zaradi katerih vsesplošnih težav so družine ob srečo?

¹³ Družina je čisto zares v krizi. Poleg vsega že naštetega so mnoge družine ob srečo tudi zaradi najstniškega uporništva, zlorabe otrok, nasilja med zakoncema, alkoholizma in drugih pogubnih težav. Skratka, mnogim otrokom in odraslim družina še zdaleč ni varen pristan.

14. a) Kaj so po mnenju nekaterih vzroki družinske krize? b) Kako je pravnik iz prvega stoletja opisal današnji svet in kako spolnitev njegovih besed vpliva na družinsko življenje?

¹⁴ Zakaj pa je družina v krizi? Nekateri za zdajšnjo družinsko krizo krivijo to, da ženske hodijo na delo. Drugi opozarjajo na današnji moralni razkroj. Navajajo pa še mnogo drugih vzrokov za to. Dobro poznani pravnik je že pred skoraj dva tisoč leti napovedal, da se bodo nad družino zgrnili mnogi pritiski. Napisal je: »To pa vedi, da v zadnjih dneh nastanejo nevarni časi. Kajti ljudje bodo samoljubni, lakomni, širokoustni, prevzetni, opravljivi, roditeljem nepokorni, nehvaležni, nesveti, brezsrčni, nespravljivi, obrekljivi, nezmerni, surovi, nedobroljubni, izdajalci, vrtoglavi, napihnjeni, veselje bolj ljubeči nego Boga.« (2. Timoteju 3:1–4) Le kdo bi dvomil, da se to danes spolnjuje? Ali je potem v svetu s takšnimi razmerami sploh kaj čudnega, da je toliko družin v krizi?

15.–17. Na katero avtoriteto nas bo napotovala ta knjiga, ker ravno ta avtoriteta hrani skrivnost družinske sreče?

¹⁵ Nasvete, kako do družinske sreče, ponujajo danes vsepovsod. Tako se na Zahodu ne manjka tovrstnih knjig in revij na temo »pomagaj si sam«. Problem je le v tem, da si ti človeški svetovalci nasprotujejo in so spremenljivih nazorov: danes modni nasvet je jutri lahko že neuporaben.

¹⁶ Kje naj potem iščemo zanesljivo družinsko vodstvo? No, ali bi šli gledat zanj v knjigo, ki so jo napisali pred kakimi 1900 leti? Ali pa bi menili, da je takšna knjiga prav gotovo že čisto zastarela? Toda dejstvo je, da je resnično skrivnost družinske sreče mogoče odkriti prav v takšnem viru.

¹⁷ Ta vir je Biblija. Vsi dokazi razodevajo, da jo je navdihnil sam Bog. In v njej najdemo tole izjavo: »Vse Sveto pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, svarjenje, za poboljševanje in vzgojo v pravičnosti.« (2. Timoteju 3:16, EI) S to izdajo vas hočemo spodbuditi, da bi preiskali, kako vam Biblija lahko pomaga stvari ,poboljševati [spraviti/spravljati v red, NW]‘, ko se vam je ubadati s pritiski in problemi, ki tarejo današnje družine.

18. Zakaj je razumno sprejeti Biblijo za avtoriteto pri zakonskem svetovanju?

¹⁸ Če pa le neradi dopuščate možnost, da Biblija lahko pomaga osrečiti družine, potem premislite o naslednjem: Ta, ki je Biblijo navdihnil, je tudi Ustanovitelj zakonske ureditve. (1. Mojzesova 2:18–25) Biblija pove, da mu je ime Jehova. (Psalm 83:18) On je Stvarnik in ‚Oče, po katerem se imenuje sleherna rodovina [družina, NW]‘. (Efežanom 3:14, 15) To, kako družine živijo, opazuje že vse od začetka človeštva.  Pozna probleme, do katerih lahko pride, in svetuje, kako jih reševati. Zato so bili v vsej zgodovini tisti, ki so resnično udejanjali biblijska načela v svoji družini, veliko srečnejši.

19.–21. Kateri sodobni zgledi kažejo, da Biblija more rešiti zakonske probleme?

¹⁹ Tako je bilo na primer z gospodinjo iz Indonezije, ki je bila kompulzivna hazarderka. Leta in leta je zanemarjala svoje tri otroke in se stalno prepirala z možem. Nato pa se je lotila preučevanja Biblije. Sčasoma je začela verjeti temu, kar piše v njej. Ko je njene nasvete tudi udejanjila, je postala boljša žena. In naposled je s svojim na biblijskih načelih utemeljenim trudom osrečila vso družino.

²⁰ Gospodinja iz Španije pa pravi: »Bila sva poročena komaj eno leto, ko sva že zašla v resne probleme.« Z možem nista imela veliko skupnega. Tudi pogovarjala se nista kaj dosti, razen seveda, kadar sta se sporekla. Naposled sta se, čeprav sta imela še majhno hčerko, odločila za legalno ločitev. Še predno pa je do tega prišlo, so ju spodbudili, naj pogledata v Biblijo. Začela sta preučevati njene nasvete za poročence in poročenke ter jih udejanjati. Ni bilo dolgo, ko sta se že lahko mirno sporazumevala. Njuna družinica je bila srečno združena.

²¹ Biblija pomaga tudi starejšim. Za zgled si oglejmo, kaj je doživel neki japonski par. Mož je bil nagle jeze, včasih že kar nasilen. Biblijo sta kljub njegovemu in ženinemu nasprotovanju prvi začeli preučevati njuni hčerki. Nato se jima je pridružil še sam, žena pa je še dalje nasprotovala. Toda z leti je opazila, kako dobro so biblijska načela vplivala na njeno družino. Hčerki sta lepo skrbeli zanjo, mož pa je postal precej  krotkejši. Vse te spremembe so jo navedle, da je tudi sama pogledala v Biblijo, in ta je tudi nanjo enako dobro vplivala. Starejša gospa je nato še večkrat ponovila: »Postala sva res pravi zakonski par.«

22., 23. Kako Biblija pomaga ljudem vseh narodnosti najti srečo v družinskem življenju?

²² Vsi ti posamezniki so le del množice ljudi, ki so spoznali skrivnost družinske sreče. Sprejeli so biblijski nasvet in ga udejanjili. Pač, živijo v tem istem nasilnem, nemoralnem in ekonomskih težav polnem svetu kot vsi drugi. Prav tako so nepopolni. Toda osrečuje jih to, da se trudijo spolnjevati voljo Ustanovitelja družinske ureditve. Tako je, kot pravi Biblija, namreč da je Bog Jehova Tisti, ‚ki te uči, kar ti je v korist, ki te spremlja po potu, po katerem ti je hoditi‘. (Izaija 48:17)

²³ Resda je Biblija nastala že pred skoraj dva tisoč leti, toda njen nasvet je še danes zares aktualen. Prav tako je napisana za vse ljudi. To ni ameriška ali zahodnjaška knjiga. Jehova ‚je iz enega [človeka] ustvaril ves človeški rod‘, zato pozna ustroj ljudi vsepovsod. (Dejanja 17:26, EI) Biblijska načela lahko pomagajo vsakemu. Če jih boste udejanjali, boste tudi vi spoznali skrivnost družinske sreče.