Poglavje 127

V petek pogreb — v nedeljo prazen grob

PETKOV popoldan gre h koncu in po sončnem zahodu se bo začela sobota, 15. nisan. Jezusovo truplo visi na kolu, medtem ko razbojnika poleg njega še živita. Petku popoldan pravijo dan pripravljanja, ker ta dan ljudje pripravljajo hrano in zaključujejo druga nujna dela, ki ne morejo počakati čez soboto.

Prihajajoča sobota ni samo običajna sobota (sedmi dan v tednu), ampak je dvojna ”velika“ sobota. Tako se imenuje zato, ker tokrat 15. nisan, ki je prvi dan sedemdnevnega praznika opresnih kruhkov (ki je, ne glede na kateri dan v tednu pride, vedno sabat) pride ravno na siceršnjo soboto.

Po Božji postavi trupla čez noč ne smejo viseti na kolu. Zato Judje prosijo Pilata, da smrt obsojencev pospešijo s tem, da jim zlomijo noge. Vojaki zato zlomijo noge obema razbojnikoma. Toda preden zlomijo noge Jezusu, je ta po vsem videzu že mrtev. S tem se spolni Sveto pismo: ”Nobene kosti mu ne bodo zlomili.“

Da bi se prepričali, če je Jezus zares mrtev, eden izmed vojakov s sulico prebode njegovo stran. Sulica zadene v bližino srca in takoj pritečeta kri in voda. Po zapisu apostola Janeza, ki vse to gleda, se tako še enkrat spolni Sveto pismo: ”Gledali bodo vanj, ki so ga prebodli.“

Navzoč pri usmrtitvi je tudi Jožef iz Arimateje, ugleden član Sinedrija. On s sklepom velikega zbora, ki je Jezusu delal krivico, ni soglašal. Pravzaprav je Jezusov učenec, le da se je bal, da bi se to izvedelo. Toda zdaj zbere pogum in gre k Pilatu ter prosi za Jezusovo truplo. Pilat pokliče k sebi stotnika, in ko mu ta potrdi, da je Jezus že umrl, Jožefu dovoli vzeti truplo.

Jožef truplo sname, ga zavije v čisto platneno rjuho in ga pripravi za pogreb. Pomaga mu tudi Nikodem, ki je prav tako član Sinedrija. Tudi Nikodem se ni upal priznati, da veruje v Jezusa, ker se je bal, da bo zato ob položaj. Toda sedaj prinese okrog sto rimskih funtov (triintrideset kilogramov) zmesi mire in dragocene aloje. Jezusovo truplo z dišavami vred povijeta s povoji, kakor so Judje imeli navado pokopavati.

Jožef potem telo položi v svoj novi grob, ki je vsekan v skalo v bližnjem vrtu. Končno k vhodu v grob zavali velik kamen. Ker pogreb opravljajo pred soboto, truplo pripravijo v naglici. Zaradi tega Marija Magdalena in Marija, mati Manjšega Jakoba, ki sta verjetno prav tako pomagali pripraviti telo, odhitita domov in pripravita še več dišav in mire. Po soboti sta namreč nameravali Jezusovo telo bolje pripraviti, da bi se obdržalo dlje časa.

Naslednjega dne, to je v soboto, se veliki duhovniki in farizeji zberejo pri Pilatu in mu rečejo: ”Gospod, spomnili smo se, da je tisti zapeljivec, ko je bil še živ, rekel: ’Po treh dneh bom vstal.‘ Ukaži torej, naj grob zastražijo do tretjega dne, da morda ne pridejo njegovi učenci, ga ukradejo in ljudem porečejo: ’Vstal je od mrtvih.‘ In tako bo zadnja prevara hujša od prve.“

”Saj imate stražo,“ jim odgovori Pilat. ”Pojdite in zastražite grob, kakor veste!“ Oni pa gredo in zavarujejo grob, tako da kamen zapečatijo in postavijo tja rimske vojake za stražo.

V nedeljo Marija Magdalena in Marija Jakobova mati, skupaj s Salomo, Ivano in drugimi ženami že navsezgodaj prinesejo dišav, da bi mazilile Jezusovo telo. Po poti si govorijo: ”Kdo nam bo odvalil kamen z vhoda groba?“ Ko pa pridejo tja, nastane velik potres in Jehovov angel odvali kamen. Stražarji zbežijo, grob pa je prazen! Matej 27:57–28:2; Marko 15:42–16:4; Luka 23:50-24:3, 10; Janez 19:14, 31–20:1; 12:42; 3. Mojzesova 23:5-7; 5. Mojzesova 21:22, 23; Psalm 34:20, v EI 34:21; Zaharija 12:10

▪ Zakaj petku pravijo dan pripravljanja in kaj je ”velika“ sobota?

▪ Kaj se iz Svetega pisma uresniči v zvezi z Jezusovim truplom?

▪ Kaj imata z Jezusovim pogrebom opraviti Jožef in Nikodem in kakšen je njun odnos do Jezusa?

▪ Kakšno prošnjo duhovniki naslovijo na Pilata, in kako ta odgovori?

▪ Kaj se zgodi v nedeljo navsezgodaj?